Ženske v medijih ne pristajajo (več) na molk

Skoraj 80 odstotkov novinark je pri svojem delu doživelo eno od oblik nasilja na podlagi spola, so pokazali rezultati regionalne raziskave Ženske v medijih, ki je zajela Slovenijo, Srbijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Gre za prvi regionalni projekt, ki celovito obravnava problematiko nadlegovanja v medijih in vzpostavlja temelje za dolgoročne sistemske spremembe. Rezultate so predstavili v Sarajevu na mednarodni konferenci o nasilju nad ženskami v medijih. 

Obsojamo »pošasti«, ne pa zmeraj tudi soseda, ki je posiljeval ženo

V raziskavi, ki je odstrla, da je nasilje v redakcijah sistemski problem, je sodelovalo več kot 600 medijskih delavk. Rezultati so skrb vzbujajoči, saj je 78,38 sodelujočih izjavilo, da so v svoji karieri doživele neko obliko nasilja na podlagi spola, le redka pa je nasilje prijavila. Razlogi, da novinarke nadlegovanja ne prijavljajo, so podobni kot pri drugih žrtvah nasilja in nadlegovanja – bodisi ženske ne zaupajo v sistem bodisi se bojijo nejevere in dvoma nadrejenih.

»Raziskava je pomembna, ker nedvoumno kaže, da nadlegovanje in nasilje nad ženskami v medijih nista osamljena incidenta, temveč strukturni problem, globoko zakoreninjen v delovnih odnosih, hierarhijah moči in kulturi uredništev,« je v Sarajevu povedala Maja Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške in Evropske zveze novinarjev.

Razširjenost kaže na normalizacijo vedenja

V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 115 novinark, starih med 38 in 57 let; od tega jih dobra polovica prihaja iz javnih medijev, pretežno radia in televizije. 86 odstotkov jih je že doživelo seksistične ali ponižujoče komentarje. Najpogosteje so prišli od nadrejenih ali iz javnosti – predvsem prek družbenih omrežij. Tretjina novinark, ki so sodelovale v raziskavi, je poročala o fizičnem spolnem nadlegovanju, in sicer v obliki neprimernega in nezaželenega dotikanja nekaterih novinarskih kolegov oziroma sodelavcev.

Maja Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške in Evropske zveze novinarjev. FOTO: Tarik Zlatarević

Problematike nasilja na podlagi spola se je treba lotiti resno in sistematično, je na konferenci povedal Emil Čančar iz hrvaškega sindikata novinarjev: »Najpogostejša oblika nadlegovanja medijskih delavk na Hrvaškem je v obliki neprijetnih ali ponižujočih komentarjev o fizičnem videzu, spolni privlačnosti (56,94 odstotka) ter neprijetnih in ponižujočih šal (52,3 odstotka). Razširjenost te vrste nadlegovanja kaže na to, da je takšno vedenje v redakciji normalizirano.«

Na konferenci je bil med drugim predstavljen primer hrvaške novinarke, ki je opisala, kako je njen kolega v redakciji simuliral spolni odnos s sodelavko. Izrazil je presenečenje, kako starejša kolegica pri njenih letih to sploh lahko počne. Ko je novinarka posredovala in ga opozorila, da je njegovo početje neokusno in nesramno, v tem ni videl nobenega problema, pač pa dejal, da se je zgolj šalil.

Nasilje ni osamljen incident v redakcijah, niti ne prihaja izključno »od zunaj«. FOTO: Tarik Zlatarević

Ponižujoči komentarji ...

V raziskavi so pregledali zakonodajo in prakse ter opravili polstrukturirane intervjuje s strokovnjaki, pa tudi poglobljene intervjuje z enajstimi novinarkami, ki so doživele nadlegovanje in napade. Spletni vprašalnik so izpolnjevale novinarke in druge medijske delavke v štirih državah – poleg Slovenije še v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Srbiji. Na Hrvaškem je v anketi sodelovalo 216 anketirank.

Najpogostejša oblika nadlegovanja, ki so ga same doživele, so bili ponižujoči komentarji o fizičnem videzu in spolni privlačnosti – doživela jih je več kot polovica anketirank. Več kot tretjina hrvaških novinark, ki so sodelovale v raziskavi, je doživela neželen fizični stik. Več kot 80 odstotkov jih nikoli ni prijavilo verbalnega spolnega nadlegovanja, še nekoliko višji je odstotek tistih, ki niso prijavile fizičnega spolnega nadlegovanja.

Maja Sever je v uvodnem nagovoru na konferenci odkrito spregovorila o lastnih izkušnjah in jezi, ki jo čuti do sistema, ki ne ščiti žensk. Povedala je, da je bila v svoji 30-letni karieri priča agresivnim urednikom, spolnemu nadlegovanju in kulturi molka, še posebej pa jo je prizadel in razbesnel primer kolegice, ki je zaradi prijave spolnega nadlegovanja zapustila HRT, storilec pa je pred kratkim prejel s strani svojega delodajalca – hrvaške nacionalne RTV hiše – celo prejel priznanje za dolgoletno uspešno delo.

Severjeva je bila zato jasna: »Ne bomo pristale na molk!«

V raziskavi je sodelovalo 606 medijskih delavk. FOTO: Tarik Zlatarević

Zelo pomemben pravilnik

Uredništva so, kot izhaja iz raziskave, pogosto opisana kot toksična okolja, v katerih so diskriminatorne prakse, vsakodnevni seksizem in nadlegovanje normalizirani. Hierarhična razmerja moči, v katerih prevladujejo moški, oblikujejo uredniško kulturo, v kateri molk postane racionalna izbira, prijavljanje pa tvegano dejanje.

Mehanizmi zaščite pa so pogosto opisani kot takšni, ki »obstajajo le na papirju«, saj jim primanjkujejo preventivni ukrepi, spolno občutljiva zasnova, usposabljanje zaposlenih ter verodostojni postopki izvrševanja. Nizko zaupanje v interne protokole, strah pred povračilnimi ukrepi in pomanjkanje nadaljnjega ukrepanja vodijo do redkih razpletov in šibkega zaupanja v končne rezultate.

Poleg pogovorov o tem, kako preprečiti nasilje nad ženskami v medijih, so zato zelo pomembni tudi pravila in zakoni, ki bodo žrtve spodbudile k prijavi. Na konferenci je bilo večkrat omenjeno, da v medijih kljub zakonodaji, ki bolj ali manj ščiti zaposlene, mnoge ženske za pravne okvirje niti ne vedo.

V okviru projekta je nastal zelo pomemben Pravilnik o preprečevanju spolnega in drugih oblik nadlegovanja v uredništvih, pri katerem so sodelovali strokovnjaki s področja prava, medijev, enakosti spolov in odzivanja na nasilje nad ženskami ter novinarji z dolgoletnimi izkušnjami iz vseh štirih držav.

»Pravilnik ne zajema le spolnega nadlegovanja, temveč širši spekter vedenja – od verbalnega in digitalnega nasilja, prek groženj in fizičnih napadov, do diskreditacijskih kampanj in kršitev delavskih pravic ter je prilagojena delu v uredništvih. Velja ne le za redno zaposlene, temveč tudi za vse druge, ki delajo v uredništvih v kakšni drugi od oblik poslovnega sodelovanja,« je povedal Veljko Milić iz Sindikata kulture, umetnosti in medijev pri zvezi Neodvisnost v Beogradu, ki je predstavil dokument.

V intervjujih v raziskavi se je pokazalo, da se ženske na delovnem mestu soočajo s številnimi izzivi. FOTO: Tarik Zlatarević

Ta sam po sebi nasilja oziroma nadlegovanja v redakcijah sicer ne bo preprečil, uvaja pa jasne postopke in mehanizme zaščite: od zaupnega poročanja in anonimnosti v zgodnjih fazah postopka, prek vloge neodvisnega pooblaščenca in dvostopenjskega postopka, do konkretnih zaščitnih ukrepov in prepovedi povračilnih ukrepov.

Konferenco Ženske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu v medijski industriji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini je organiziralo pet partnerskih organizacij, ki so izvedle raziskavo – Zavod Krog, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Hrvaške, Sindikat kulture, umetnosti in medijev pri zvezi Neodvisnost v Beogradu in Mediacenter iz Sarajeva.