Ženske zaradi spletnega nasilja oropane vpliva v družbi in demokracije

Islandska borka za pravice žensk je na seminarju opozorila, da bi moral biti internet platforma za enakost.

Objavljeno
16. maj 2019 15.30
Posodobljeno
16. maj 2019 15.59
Glede na raziskave ima ženska 25-krat večjo možnost, da je spolno nadlegovana na spletu le zaradi ženskega imena. FOTO: Marko Djurica /Reuters
STA
STA
Spletno nasilje nad ženskami povzroča, da se ženske umikajo s spleta, kar ogroža demokracijo, ženskam pa jemlje vpliv v družbi, je na seminarju Ženske na spletu: tveganja, ki so jim ženske izpostavljene bolj kot moški – kaj lahko storijo mediji? opozarjala islandska borka za pravice žensk Thordis Elva Thorvaldsdottir.

Nagrajena pisateljica, javna govorka, novinarka in aktivistka za pravice žensk je predavala v okviru projekta Odklikni! Ustavimo spletno nasilje nad ženskami in dekleti, ki si prizadeva za večjo ozaveščenost o spletnem nasilju nad ženskami in dekleti.

Namen projekta je predvsem ozaveščanje, dolgoročno pa želi vzpostaviti ustrezen sistem preprečevanja, preganjanja in zaščite pred spletnim nasiljem in nadlegovanjem žensk in deklet, je v uvodu dejala Maruša Gortnar iz sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

image
Ženske moramo narediti vidne v medijih, ne le kot objekte, temveč kot osebe s stališči in profesionalno kapaciteto, je dejala Thordis Elva Thorvaldsdottir. FOTO: Matej Družnik/Delo
Kot je Thordis Elva Thorvaldsdottir dejala za STA, o nasilju na podlagi spola težko govorimo že na splošno, še težje na spletu, saj gre za novo obliko nasilja, ki nikoli prej v zgodovini ni obstajala. Podatki o njej so novi, oprema, ki se pri tem uporablja, se sproti razvija – nove aplikacije, ki so tudi instrument za nasilje, pa nastajajo vsak dan. Delno problem vidi tudi v ločevanju spolnega nasilja v živo in na spletu. A tega ne bi smeli ločevati, ker že imamo generacijo mladih, ki je odrasla z internetom, in te ločitve ne pozna.
 

Internet bi moral biti platforma za enakost


»Internet je enkraten prostor, kjer bi vsi morali imeti priložnost in potencial za razvoj svojih mnenj, mišljenja, javnih debat, osebnosti, vseh aspektov življenja. Zato je velik razlog za skrb, če se le del populacije čuti dobrodošel in varen pri uporabi spleta na način, kot je ta lahko uporabljan,« je dejala in dodala, da bi morali internet narediti za prostor, kakršen bi lahko postal glede na svoj potencial – platformo za enakost.

Tudi mediji imajo na to velik vpliv: »Le 24 odstotkov ljudi, vidnih v medijih, je žensk. V sodobni ekonomiji imamo nekaj, kar se imenuje ekonomija, osnovana na pozornosti: več pozornosti dobiš, več imaš socialnega kapitala, vpliva in moči. Če so ženske manj vidne, imajo manj vpliva. Ženske moramo narediti vidne v medijih, ne le kot objekte, temveč kot osebe s stališči in profesionalno kapaciteto,« je dejala.
 

Za ozaveščanje, kaj zloraba sploh je


image
FOTO: Shutterstock
Hkrati je predstavnike medijev opozorila, da objava golih fotografij slavnih ni v javnem interesu, saj sporoča, da je normalno vdirati v zasebnost drugih ljudi, kar vedno bolj prizadene ženske. Opozorila je, da je treba uporabljati besednjak, ki žrtev zlorab ne stigmatizira še bolj. Izpostavila je pomen ozaveščanja žensk o tem, kaj spletna zloraba je, ter da imajo pravico do digitalnega obstoja in vključenosti, ne da so napadene. Ženske imajo tudi v digitalnem svetu pravice in morajo vedeti, kam se lahko v primeru zlorab obrnejo.

Po njenih navedbah je spolno nadlegovanje doživelo 44 odstotkov Slovenk, 14 odstotkov je bilo zalezovanih na spletu – od teh pa jih je 97 odstotkov zlorabo doživelo tudi v živo. Kot je dejala, ima glede na raziskave ženska 25-krat večjo možnost, da je spolno nadlegovana na spletu le zaradi ženskega imena.