Žerjavi ljubijo Ljubljano

Oživitev stanovanjskega trga zbuja zadovoljstvo, hkrati pa poziva k budnosti: razvneto, z ugodnimi krediti spodbujeno povpraševanje ob nezadostni ponudbi stanovanj je njihove cene pognalo navzgor. Zaloge so izčrpane, nova ponudba pa potrebuje nekaj več časa in motivacije, da iz zaprašenih projektov postavi stavbe po željah sodobnega kupca.

Smo že priča napihovanju novega nepremičninskega balona? Poznavalci dogajanja na nepremičninskem trgu, pa tudi analitiki Banke Slovenije, ki bedi nad finančno stabilnostjo v državi, zagotavljajo, da nervoza ni potrebna. Da je raven cen nepremičnin kljub dinamičnemu dogajanju še vedno globoko pod predkrizno. In da na trg prihajajo nove stanovanjske nepremičnine, ki bodo zmanjšale tudi pritisk na rabljena stanovanja ter umirile njihove cene.

Za svetovalno družbo KF Finance, ki je natančneje preučila ljubljanski stanovanjski trg, je dilema celo obratna: ali bo povpraševanje zmoglo slediti ponudbi? Ocenjujejo namreč, da bodo tu investitorji v dveh letih ponudili 800 novih stanovanj. Še več, če bi se uresničili tudi vsi projekti, ki (že leta) visijo v zraku.

Čedalje pomembnejši akter na slovenskem nepremičninskem trgu je slaba banka; žanje uspehe pri prodaji stanovanj iz nasedlih projektov, hkrati pa kopiči gradbena zemljišča. Zato lahko pospeši priliv novih enot. Ali ga zadrži. In tako vpliva na cene. Pritisk na tržna stanovanja in na cene pa naj bi razbremenila tudi država z gradnjo javnih najemnih stanovanj, stanovanj za mlade, (komercialna) ponudba varovanih stanovanj ...

Kar se obeta Ljubljani, žal ne velja za druga večja mesta v državi. Bojazen pred nadaljnjim draženjem stanovanj tam ostaja. Jasno je, zakaj: dober zaslužek prinaša nadstandardna ponudba, kakršno prenese le prestolnica.