Zgodbe, ki so odmevale junija

Mesec smo začeli tako, da smo se poslovili od epidemije koronavirusa, končujemo pa ga s pričakovanjem drugega vala covida-19.
Fotografija: Junija so bile najbolj brane zgodbe o koronavirusu, politiki ter kulinaričnih in knjižnih uspehih. FOTO: Blaž Samec/Uroš Hočevar/Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Junija so bile najbolj brane zgodbe o koronavirusu, politiki ter kulinaričnih in knjižnih uspehih. FOTO: Blaž Samec/Uroš Hočevar/Jure Eržen/Delo

»Konec epidemije« je pisalo na naslovnici  prve junijske številke Dela in s to novico smo dan začeli tudi na naši spletni strani. Aleksander Zupanc je takrat napisal Temo dneva, v kateri je popisal, kako smo preživeli epidemijo in celo ploskali. »Od 12. marca, ko se je v državi ustavilo javno življenje, do 31. maja, ko smo lahko začeli živeti 'novo normalnost', je enainosemdeset dni. Dolgih enainosemdeset dni, ki so se zdeli cela večnost.«    


Aleksander Zupanc o boju s koronavirusom: Kako smo preživeli epidemijo in celo ploskali


Po tej večnosti smo vstopili v novo obdobje, ko smo se trudili, da bi čim več stvari potekalo tako kot prej, mnogi so se tudi (preveč) sprostili in postopno je postalo jasno, da drugi val epidemije vendarle ne bo v tako oddaljeni prihodnosti, ampak nam utegne pokvariti poletje. Ni čudno, da so bile vsebine, ki so naše bralce najbolj zanimale, povezane s koronavirusom. Vse prispevke, ki obravnavajo to temo, na naši spletni strani lahko najdete pod ključno besedo koronavirus ali covid-19.

Priporočamo tudi branje prispevka, ki so ga za Delo napisali trije zdravniki: prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., in Mario Fafangel, dr. med.:


Kaj vemo o zaščiti pred ponovno okužbo z virusom


Jemanje brisov za preverjanje okužbe z virusom sars-cov-2 pred mobilno ambulanto UKC. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Jemanje brisov za preverjanje okužbe z virusom sars-cov-2 pred mobilno ambulanto UKC. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Primerljivo »vroča« tema je bila junija slovenska politika. Poteze sedanje vlade, protesti in komentarji analitikov so pritegnili naše bralce. Predvsem sta odmevala dva mnenjska teksta. Luka Lisjak Gabrijelčič je v svoji kolumni zapisal, da ni krivda Janeza Janše, da je slovenska politika degradirala na raven brezidejnega boja za vpliv in položaje. »On je kvečjemu simptom te degradacije in njeno zmagoslavje: v dveh desetletjih se je iz kritika sistema prelevil v nekoga, ki do obisti pozna njegove slabosti in jih zna izkoristiti v svoj prid.«
 

Kolumna Luke Lisjaka Gabrijelčiča: Janša kot simptom


Janez Markeš pa je v komentarju pod drobnogled vzel pogovor z ženo predsednika vlade Urško Bačovnik Janša, ki so ga predvajali na nacionalni televiziji. »V predstavitvi njenega 'lika in dela' je bilo poleg presežkov iz zdravniškega poklica v opisu njenega družinskega življenja z Janezom Janšo slišati tudi tole: 'Z dvema otrokoma ostane sama, ko njenega moža pošljejo na Dob. 20 junija 2014 ga pospremi v kolesje globoke države.' Poglejmo natančno, kaj je nacionalna televizija storila s to izjavo, ki je ni položila v usta Urške Bačovnik Janša ali Janeza Janše (tu sta oba nedolžna), temveč jo je javnosti prenesla v statusu mnenja uredništva, predvsem pa v statusu nosilca javnega prostora, javne in nacionalne RTV, ki je, kot pravi Janša, kot taka plačevana z zakonsko obveznim plačevanjem naročnine,« piše Markeš.
 

Komentar Janeza Markeša: Ne zakon, globoka država


Premier Janez Janša z ženo Urško na uradni proslavi ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu FOTO: Jure Eržen/Delo
Premier Janez Janša z ženo Urško na uradni proslavi ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu FOTO: Jure Eržen/Delo


Tudi zgodba z Janšo in RTV Slovenija je bila na naši spletni strani med najbolj branimi. Premier je namreč (spet) predlagal razmislek o plačevanju položnic, a na RTV svarijo, da so pri izterjavi dolgov učinkoviti. »Javnost, ne politiki, so tisti, ki naj presojajo, saj njim služimo,« so mu še odgovorili z RTV Slovenija.


Prispevek Barbare Eržen: Potencialno dragi nasveti premiera Janeza Janše


Notranji minister Aleš Hojs je na zadnji junijski dan presenetil z odstopom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Notranji minister Aleš Hojs je na zadnji junijski dan presenetil z odstopom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo




Junij 2020 bo šel v zgodovino kot mesec, ko so v Sloveniji zasijale Michelinove zvezdice. Po ena zvezdica je šla v Hišo Denk k chefu Gregorju Vračku, Pri Lojzetu k chefu Tomažu Kavčiču, Vilo Podvin k chefu Urošu Štefelinu, restavracijo Dam k chefu Urošu Fakuču in Atelje k chefu Jorgu Zupanu. Dve zvezdici pa sta pristali pri Ani Roš v Hiši Franko v Starem selu pri Kobaridu. Dogajanje sta spremljala Vojko Urbančič in Igor Bratož, v njunem prispevku pa si lahko ogledate tudi posnetek prireditve.


Ani Roš in Hiši Franko dve Michelinovi zvezdici


Slavnostna podelitev Michelinovih zvezdic najboljšim restavracijam in chefom na Ljubljanskem gradu, kjer je Ana Roš slavila z dvema zvezdicama. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Slavnostna podelitev Michelinovih zvezdic najboljšim restavracijam in chefom na Ljubljanskem gradu, kjer je Ana Roš slavila z dvema zvezdicama. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


V medijski hiši Delo ima junij posebno mesto, ker je to mesec, ko podeljujemo nagrado kresnik. Tokrat je šla v roke Veroniki Simoniti, ki je slavila z romanom Ivana pred morjem. Veronika Simoniti je četrta pisateljica, ki je v tridesetletni zgodovini podeljevanja prejela kresnika. Žirija je v svoji utemeljitvi zapisala, da avtorica premika bralca po prostorih in časih, od Pariza do tukajšnjih krajev in Srbije, s spretnim plastenjem pripovedi, tudi menjavanjem slovničnih časov, ko je preteklo tisto večno, zapomljivo, in zato zahteva sedanjik, pripovedovalkina sedanjost pa pojema v minevanju in je torej popisana v pretekliku.
 

Rožniški praznik bralskega plemena


Nagrajenka Veronika Simoniti je prižgala kresni ogenj. FOTO: Blaž Samec/Delo
Nagrajenka Veronika Simoniti je prižgala kresni ogenj. FOTO: Blaž Samec/Delo


Kot poslastico za konec pa priporočamo satiro Borisa Šuligoja. Ta svoje satire objavlja v Delu in na delo.si vsak ponedeljek. Ta mesec je še posebej odmevala satira, v kateri je komentiral incident na italijansko-slovenski meji. »Tega dne sta se dva vojaka dobronamerno sprehajala po kraški gmajni, nakar ju je sredi idilične poti presenetil Rambu podoben Terminator ali Predator in ju z najsodobnejšim laserskim orožjem 5G prisilil, da sta pokleknila, medtem pa ves čas meril z dvocevnim topom v njuni glavi. Ko je slišal, da govorita s cviček naglasom, se jima je opravičil in jima zabičal, naj o dogodku ne črhneta.«  


Satira Borisa Šuligoja: Teroristi prihajajo. Ostanite doma!

Preberite še:

Komentarji: