Tiskane izdaje
Murska Sobota − Čeprav so prenovljeno in elektrificirano železniško progo Pragersko−Hodoš odprli že v začetku letošnjega junija, po njej še zdaj večino vlakov vlečejo glasne dizelske lokomotive. Nov 2 x 110-kilovoltni daljnovod med Mursko Soboto in Mačkovci, ki bi električno omrežje Goričkega oskrboval z dovolj močnim tokom, namreč zaradi nasprotovanja lastnika klinike Rimska Čarda šele zdaj dokončujejo in pripravljajo na vključitev.
Po skoraj polletnem premoru so podizvajalci Elektra Maribor te dni vendarle napeljali električne žice tudi med štirimi stebri daljnovoda, ki so zaradi pravdanja z lastnikom klinike Sašom Šrajem vse doslej ostali prazni. Ti stebri so namreč v bližini omenjene klinike, steber št. 19 pa je celo manj kot dvajset metrov oddaljen od stavbe in je zato, da bi bil odmik čim večji, posebne cevaste oblike.
»Dela na dvosistemskem 110-kilovoltnem daljnovodu med RTP Murska Sobota in RTP Mačkovci se nadaljujejo na podlagi ponovno izdanega delnega gradbenega dovoljenja. Daljnovod med RTP Murska Sobota in RTP Mačkovci je pomemben za zanesljivo in kakovostno preskrbo z električno energijo za več kot 12.000 uporabnikov omrežja − prebivalcev, družbenih dejavnosti in gospodarstva − na področju celotnega Goričkega. Novi daljnovod bo prav tako zagotovil potrebno energijo za eno od napajalnih postaj v okviru elektrifikacije železniške proge med Mursko Soboto in Hodošem,« so nam na naša vprašanja o nadaljevanju del na daljnovodu na kratko odgovorili z Elektra Maribor.
Na ponovno izdajo delnega gradbenega dovoljenja so morali počakati zato, ker je upravno sodišče pred tem razveljavilo gradbeno dovoljenje za del daljnovoda v neposredni bližini klinike zaradi pritožbe Saša Šraja. A čeprav se Šraj ves čas upira temu, da bi bil daljnovod izpeljan tako zelo blizu klinike in čeprav opozarja na nevarnost elektromagnetnega sevanja in na to, da so načrtovalci trase daljnovoda njegovo kliniko, ki je v času sprejemanja državnega lokacijskega načrta za daljnovod v naravi že stala, preprosto spregledali, upravno sodišče gradbenega dovoljenja ni razveljavilo zaradi teh pomislekov.
Elektro Maribor se je v vlogi za izdajo prvega gradbenega dovoljenja skliceval na določilo energetskega zakona, o katerem je ustavno sodišče februarja letos ugotovilo, da ni skladno z ustavo. Gre za določilo, po katerem je investitor v javnem interesu lahko dobil gradbeno dovoljenje že, če je pristojni organ šele začel postopek za pridobitev služnosti v javno korist. Tako je Elektro Maribor od države sprva dobil gradbeno dovoljenje, še preden je bil pravnomočno končan postopek za pridobitev služnosti in zato je bilo to dovoljenje za omenjene štiri stebre razveljavljeno.
Toda potem je murskosoboška upravna enota v celoti do pravnomočnosti izpeljala postopek za pridobitev služnosti v javno korist, pri katerem spet ni upoštevala Šrajevih ugovorov o tem, da je daljnovod preblizu klinike, in po tem je ministrstvo za okolje in prostor konec oktobra izdalo novo delno gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega so izvajalci že prejšnji teden napeljali manjkajoče žice daljnovoda.
Toda Sašo Šraj še ni obupal in napoveduje nov postopek na upravnem sodišču, ki ga lahko začne v tridesetih dneh od izdaje delnega gradbenega dovoljenja. »Zadeva še zdaleč ni zaključena. Ni prav, da Elektro Maribor gradi na dokončnosti delnega gradbenega dovoljenja, saj imamo še vedno možnost sprožiti upravni spor. Dovoljenje torej ni dokončno in pravnomočno,« nam je dejal in znova opozoril na to, da je imel on konec leta 2007 že lokacijsko dovoljenje za kliniko, v začetku leta 2008 pa tudi gradbeno dovoljenje, in ne v enem ne v drugem daljnovod ni bil omenjen. Državni lokacijski načrt za daljnovod so pripravljali in sprejemali pozneje, v letu 2008. »Nekdo je takrat naredil nedopustno napako in mi se bomo še naprej borili proti temu.«
Medtem pa po posodobljeni železniški progi na Goričko prav zaradi prešibkega električnega napajanja vozi le malo električnih vlakov. Od povprečno 22 tovornih vlakov na dan je tako na tej progi med Mursko Soboto in Hodošem le deset električnih, od enajsti potniških, kolikor jih vozi ob delavnikih, pa sta le dva z električno vleko. Po priključitvi daljnovoda bodo o številu vlakov, ki bodo na tem odseku vozili z električno vleko, odločali prevozniki, pravijo na Slovenskih železnicah.
»SŽ-Potniški promet načrtuje, da bosta z električno vleko vse leto vozila dva vlaka, poleti pa še dodatni mednarodni vlak. SŽ-Tovorni promet pa bo vse vlake na tem odseku vozil z električno vleko.«
