Zichyjevim tisoč hektarov, Šaričevim polovica Radenske?

Kakšne bodo posledice odločitve ustavnega sodišča, da razveljavi 32 negativnih sodb upravnega sodišča?

Objavljeno
30. april 2018 06.00
Posodobljeno
30. april 2018 10.52
Ustavno sodišče je razveljavilo 32 pravnomočnih zavrnilnih odločb. FOTO: Blaž Samec/Delo
Murska Sobota, Gornja Radgona – Neskončno dolgi denacionalizacijski postopki, ki jih država »rešuje« že vse od začetka devetdesetih let, z dvaintridesetimi razveljavitvenimi odločbami ustavnega sodišča dobivajo novo nadaljevanje, v katerem bo upravičencem morda treba vrniti veliko premoženja, za katerega so pred tem ugotovili, da do njega niso upravičeni.

Ustavno sodišče je razveljavilo vse zavrnilne denacionalizacijske sodbe upravnega sodišča, ki so temeljile na avstrijsko-nemški finančni in izravnalni pogodbi (FIP), in jih vrnilo v ponovno odločanje, upravno sodišče pa je v večini primerov razveljavilo prvostopenjske odločbe upravnih enot in jim naložilo ponovno obravnavo. Tako se je bilanca postopka vračanja po drugi svetovni vojni odvzetega premoženja 27 let po sprejetju denacionalizacijskega zakona močno poslabšala: brez zavrnjenih odločb je bilo konec prejšnjega meseca od 38.470 vloženih denacionalizacijskih zahtevkov nerešenih le še 72 zadev. Zdaj pa jih je spet več kot sto in med njimi so tudi tako velike, kot denimo denacionalizacijski zahtevek dedičev beltinske grofice Ifigenije Zichy ali predvojnih lastnikov zdravilišča in polnilnice Radenska Höhn Šaričevih.

Po vračilu v naravi in obveznicah še odškodnina?

Avstrijsko-nemška finančna in izravnalna pogodba je bila po tem, ko so jo šele proti koncu denacionalizacije »odkrili« na tistih slovenskih upravnih enotah, kjer še niso sklenili večjih denacionalizacijskih zadev, vzrok za serijsko zavračanje zahtevkov. Uradno pravno stališče je bilo, da razlaščenci, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Avstrijo in tam izpolnjevali pogoje za uveljavljanje odškodnine po FIP, pri nas ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci. Čeprav so njihovi pravni zastopniki dokazovali, da varovanci po takratni avstrijski zakonodaji ne bi mogli dobiti odškodnine po FIP za nepremičnine, odvzete v Jugoslaviji, je bila upravnim enotam in pozneje tudi upravnemu sodišču za zavrnitev dovolj že teoretična možnost odškodnine v tuji državi. Do oktobra lani, ko je ustavno sodišče odločilo, da bi morali za vsak primer posebej ugotavljati, ali bi upravičenec odškodnino po FIP v Avstriji resnično dobil ali ne, je nato razveljavilo omenjenih dvaintrideset negativnih sodb upravnega sodišča.

Od 38.470 denacionalizacijskih zahtev jih je nerešenih še dobrih sto.
 
Ustavno sodišče je razveljavilo 32 pravnomočnih zavrnilnih odločb.
 
Dedičem grofice bo treba vrniti tisoč hektarov polj, gozdov in grad.


Zichyjevim dedičem so na območju upravne enote (UE) Lendava že pred začetkom uporabe FIP kot argumenta za zavrnitev zahtev vrnili 360 hektarov gozdov in kmetijskih zemljišč. UE je začela FIP uporabljati šele na koncu postopka in na tej podlagi s samo eno odločbo zavrnila vračilo zemljišč v vrednosti okoli 140.000 evrov. O tem bodo morali zdaj ponovno odločati in zemljišča bodo najbrž vrnili, pravi načelnik UE Lendava Štefan Gjerkeš.

Popolnoma drugače je z Zichyjevo dediščino v UE Murska Sobota, kjer so leta 2009 dedičem najprej vrnili okoli 320 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov, po odkritju FIP pa so jim v obnovitvenem postopku zemljišča spet odvzeli. Leta 2011 so na podlagi FIP zavrnili še zahtevek po vračilu okoli 600 hektarov gozdov in polj. To odločbo so na UE že dobili v ponovno odločanje, odločbo za 320 hektarov pa še pričakujejo. »Naša nova odločitev bo upoštevala novo sodno prakso. Mariji Ifigeniji Zichy bomo priznali status denacionalizacijske upravičenke in ji vrnili odvzeto premoženje, kolikor bo mogoče, v naravi, preostalo pa v obveznicah. Kolikšna bo odškodnina za nezmožnost uporabe teh zemljišč, še ne vemo, ker je to odvisno od zahtevka vlagateljev in odločitve sodišča,« pravi Marta Kuplen z UE Murska Sobota.

»Mislili smo, da je negotovosti konec«

Tudi grad v Beltincih je nekoč pripadal Zichyjevim, vračilo pa je najprej zavrnilo ministrstvo za kulturo prav tako na podlagi FIP. Tudi ta odločba je razveljavljena in v ponovnem odločanju na ministrstvu, kjer še ne vedo, ali bodo grad vračali v naravi ali z odškodnino v obveznicah. Milan Kerman, župan občine Beltinci, ki je zdaj lastnica gradu, ni navdušen. »To ni dobro. Po dolgih letih smo mislili, da je negotovosti konec, in prijavili smo se na LAS-programe za prenovo dela gradu. Denar za obnovo zgornjih prostorov imamo že odobren, prihodnje leto smo se nameravali lotiti fasade, za celotno obnovo imamo že pravnomočno gradbeno dovoljenje, do zdaj smo vložili že pol milijona lastnega denarja. Vsekakor se bomo o tem pogovarjali na ministrstvu za kulturo.«

Na UE Gornja Radgona so v ponovno odločanje dobili tri odločbe, eno v zvezi z zavrnitvijo vračila dela nekdanje Radenske Šaričevim dedičem pa še pričakujejo. Na UE nam niso vedeli povedati, za katero natančno gre, a najverjetneje je to odločba o zavrnitvi vračila 48-odstotnega deleža Vilme Höhn Šarič v tedanjem zdravilišču in slatini, predhodnici Radenske. Ali bodo torej morali Šaričevim dedičem vrniti pol nekdanje Radenske, še ne vedo. Z izjavami pa so previdni tudi v Radenski. »Ker so bile posamezne denacionalizacijske zadeve vrnjene v ponovno odločanje upravnemu organu prve stopnje, ki o njih še ni odločil, zadeve ne moremo podrobneje komentirati, zagotovimo pa lahko, da bo Radenska tudi v ponovljenem postopku aktivno sodelovala in sprejela ustrezne ukrepe za zaščito svojih interesov,« so nam sporočili.

Poleg Šaričevih so v Gornji Radgoni v ponovno odločanje dobili tudi denacionalizacijski zahtevek dedičev Clotarda Bouvierja, radgonskega peničarja in predhodnika Radgonskih goric. Gre za okoli 122 hektarov kmetijskih in stavbnih zemljišč v okolici Gornje Radgone, ki so zdaj v državni lasti, z njimi pa v glavnem gospodari družba Radgonske gorice.