Židan na bruseljski fronti za zaščito terana

Evropska komisija vztraja pri svojem glede hrvaške izjeme, zadeva se razvija tako, da gre proti sodišču EU.

Objavljeno
12. januar 2017 21.11
Breda Durcik, kmetija Petelin v Pliskovici, 6. novembra 2014
Peter Žerjavič, Bruselj, Marjeta Šoštarič
Peter Žerjavič, Bruselj, Marjeta Šoštarič
Slovenskemu ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu na sestanku na evropski komisiji ni uspelo ustaviti ali vsaj zavreti bruseljskih načrtov, po katerih bi bila Hrvaški omogočena izjema glede uporabe imena teran.

»Izrabili bomo vsa sredstva, politična, diplomatska in pravna, da zaščitimo svoje interese,« je ob prihodu na sedež evropske komisije razglasil Židan. Slovenija po njegovih besedah ne bo dovolila, »da se nas obravnava kot drugorazredno članico. Zakonodajo imamo na svoji strani,« je pojasnil. Prepričan je, da je slovenska zaščita terana trdna in znotraj evropskega pravnega okvira ni mogoče nikomur podeliti izjeme. Evropska komisija napovedala postopka za sprejetje ureditve, s katero bi Hrvaški glede terana omogočila izjemo z uporabo naziva teran kot sorte vinske trte.

V Bruslju opozarjajo, da je teran na Hrvaškem sorta trte. Zaradi tega bi po njihovi presoji v skladu pravili dopuščena izjema od zaščitene označbe porekla, ki jo je registrirala Slovenija. Na hrvaških etiketah bi bilo v skladu z bruseljskimi predlogi na vrhu kot zaščiteno ime vina napisano Hrvatska Istra. Pod napisom bi lahko z manjšimi črkami kot sorto grozdja napisali teran. Takšno ureditev viri pri evropski komisiji razlagajo kot zmago Slovenije, saj bo dobila ekskluzivno pravico do zaščitene geografske označbe terana.

Bruselj vztraja pri svojem. Minister Židan je po več kot uro trajajočem pogovoru z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom napovedal nadaljevanje postopkov, tudi s tožbo pred sodiščem EU kot skrajnim sredstvom. Bruslju je očital poskus legalizacije nezakonite prakse v eni od članic. Prepričan je tudi evropska komisija takšnih stvari ne bi smela urejati s podrejenimi pravnimi akti. Njegova sprejetje bo Slovenija poskušala ustaviti kvalificirano večino. Za tak korak Slovenija potrebuje glasove 55 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU.

Opozoril je tudi, da se ne pogovarjamo se več o teranu in slovenskih odnosih s Hrvaško, marveč o pravnem okviru EU, ki ga mora evropska komisija varovati. Nikjer razen v Sloveniji se ime teran uporablja na zakonit način in če ga nekdo uporablja nezakonito, se mora evropska komisija odzvati, je prepričan Židan. Omenil je tudi sume, da sta Hrvaška in evropska komisija v času pristopnih pogajanj sklenili tehnični dogovor. Bruseljski uradniki da so rekli Hrvaški, naj vprašanja terana ne odpira med pristopnimi pogajanji, ker ga bodo reševali s podrejenim pravnim aktom »Šokantno bi bilo, če je prišlo do takega dogovora. To je nedovoljeno,« je povedal slovenski minister.

V evropski komisiji zavračajo takšne razlage, češ, vprašanji v hrvaških pristopnih pogajanjih ni bilo odprto, ker so se zavedali, da bi Slovenija temu nasprotovali. Opozarjajo tudi, da je podeljevanje takšnih izjem običajna praksa in da jih je dobila tudi Slovenija v primerih burgundca in frankinje. Hrvaška da z njihovim predlogom dobiva veliko manj kot Slovenija. Zadevo vidijo tudi v širšem kontekstu dinamike slovensko-hrvaških odnosov. »Teran je le simptom,« je ocenil vir. Opozarjajo tudi, da bi brez sprejetja delegiranega akta do konca junija obveljala hrvaška notifikacija. Uradni postopek sprejetja izjeme za Hrvaško glede terana naj bi začeli 24. januarja.

Ustrežljivost Hrvaški maje celoten sistem zaščite v EU

Proizvajalci terana, združeni v Civilno iniciativo za spoštovanje zaščite terana, so na sestanku z vodjo predstavništva evropske komisije (EK) v Sloveniji Zoranom Stančičem zahtevali, da komisija spoštuje evropski pravni red, po katerem je bila izvedena tudi zaščita terana.

Hrvaški, ki se je po polnopravnem članstvu domislila, da tudi za svoje pridelovalce vina v Istri želi uveljaviti pravico do enakega poimenovanja, želi komisija ustreči s sprejetjem delegiranega akta, poudarjajo, in komisiji očitajo, da odkrito podpira Hrvaško, ki ji tudi pri kršenju veljavnih predpisov (prepoved prodaje hrvaškega terana na svojem trgu) na veliko gleda skozi prste. S tem ko hoče ustreči Hrvaški, se zamaje celoten sistem zaščite pridelkov in izdelkov v EU, opozarja Marjan Colja iz sežanskega Vinakrasa. »Zelo jasno smo povedali, da smo zaščito terana izvedli po strokovnih in pravnih merilih, oni pa to zaščito rušijo in sprejemajo hrvaški teran politično, kar je nedopustno.« Če bo delegirani akt sprejet, napovedujejo skupaj z vlado tožbo proti EK. Po zagotovilih Stančiča se EK zaveda pomembnosti terana za Slovenijo in bo skladno s tem tudi ukrepala, pritožbo Slovenije na hrvaško kršitev predpisov EU s prodajo svojega terana pa, kot pravi, komisija že proučuje.

Najnovejše zapletanje EK pri teranu je za Delo komentiral Bojan Pretnar, strokovnjak za zaščito blagovnih znamk in mednarodno ugledni strokovnjak za zaščito intelektualne lastnine. »Evropska komisija po mojem vedenju nima pooblastila, da razglasi neko avtohtono novo sorto na podlagi tega, ker je to tako rekla neka država. Taka izjema bi, če je ta zaradi avtohtone sorte, kot razlagajo iz sosednje države, pomenila, da je to konec našega terana kot geografske označbe, ker je avtohtona sorta generično ime. Če je tako, potem lahko začne vsakdo kupovati to sorto na Hrvaškem, kjer raste, in jo lahko sadi kjerkoli, v Avstraliji ali tudi na Novi Zelandiji. Tretji razlog, zakaj tak ukrep absolutno ne sodi v delegirani akt, ki je določen v 290. členu evropske pogodbe, pa je, da v omenjenem členu piše, da se delegirani akt lahko nanaša le na nebistvene elemente. To, da ti podreš ključno varstvo v sami uredbi, ko vsaka zavarovana označba nikoli ne more postati generična, je bistvena določba.« Pretnar spomni še, da do leta 2010 sosedje v lastni zakonodaji niso imeli zdaj deklarirane avtohtone sorte teran in da so zamolčali poimenovanje istrianac kot sinonim za teran.