Verz Žive naj vsi narodi je postal tudi simbol Evrope!
Zdravljica je letos med prejemnicami znaka evropske dediščine, s svojim pomenom za Slovence in kot glasnik mirnega sobivanja vseh narodov.
Odpri galerijo
Pesem Zdravljica predstavlja tudi pomlad evropskih narodov. FOTO: Zdravljica
Bruselj – Slovenska himna Zdravljica je dobila znak evropske dediščine (European Heritage Label) in s tem postala eden od simbolov vrednot, idej in zgodovine Evrope. Evropska komisija je letos podelila znak desetim spomenikom in drugim posebnostim, ki predstavljajo evropsko identiteto.
V utemeljitvi za Zdravljico pišejo, da predstavlja leto 1848, pomlad narodov ali leto revolucije. Omenjajo vlogo literature v nacionalnih ali manjšinskih jezikih pri vzbujanju nacionalističnih občutkov, zahtev po odpravi cenzure in svobodi izražanja.
Zdravljica spodbuja tudi mirno sobivanje narodov. Literarni dosežki pesmi imajo pomen za oblikovanje slovenskega naroda in literature, so zapisali.
»Zdravljica je pesem, ki jo je leta 1844 napisal slovenski poet France Prešeren. Objavljena je bila lahko šele leta 1848 po ukinitvi cenzure v Habsburškem imperiju kot del pomladi narodov,« so zapisali.
Pesem je vplivala na razvoj slovenske identitete. Njen nadaljnji pomen se je pokazal leta 1944, ko so jo partizani, ki so se upirali nacifašizmu, ponovno natisnili, in leta 1989 ob koncu SFRJ, ko se je pela ob različnih priložnostih, pojasnjujejo v Bruslju.
Zapisali so še, da je bila sedma kitica Zdravljice leta 1991 izbrana za slovensko himno. »V tej kitici pesem izraža ideal mirnega sobivanja vseh narodov,« so ugotovili.
Poudarjajo, da je bila pozitivno sprejeta, saj je bila že v desetletjih po objavi prevedena v nemščino in skandinavske jezike, pozneje pa še v druge. »Spodbuja mednarodno vključujočega duha, kar je redko v nacionalnih himnah,« ugotavljajo.
Iz Slovenije sta bili kot nosilki znaka doslej izbrani Bolnica Franja in »bazilika miru« – spominska cerkev Sv. Duha v Javorci na Tolminskem.
Spomenik Zdravljici je postavljen pred sedežem Sveta EU (palača Justus Lipsius) pri Schumanovem krožišču v Bruslju od slovenskega predsedovanja leta 2008. Verz Žive naj vsi narodi je na spomeniku zapisan v vseh tedanjih uradnih jezikih EU. Odtisnjen je tudi na slovenskem kovancu za dva evra.
V utemeljitvi za Zdravljico pišejo, da predstavlja leto 1848, pomlad narodov ali leto revolucije. Omenjajo vlogo literature v nacionalnih ali manjšinskih jezikih pri vzbujanju nacionalističnih občutkov, zahtev po odpravi cenzure in svobodi izražanja.
Zdravljica spodbuja tudi mirno sobivanje narodov. Literarni dosežki pesmi imajo pomen za oblikovanje slovenskega naroda in literature, so zapisali.
»Zdravljica je pesem, ki jo je leta 1844 napisal slovenski poet France Prešeren. Objavljena je bila lahko šele leta 1848 po ukinitvi cenzure v Habsburškem imperiju kot del pomladi narodov,« so zapisali.
Proti nacifašizmu in ob osamosvajanju
Pesem je vplivala na razvoj slovenske identitete. Njen nadaljnji pomen se je pokazal leta 1944, ko so jo partizani, ki so se upirali nacifašizmu, ponovno natisnili, in leta 1989 ob koncu SFRJ, ko se je pela ob različnih priložnostih, pojasnjujejo v Bruslju.
Zapisali so še, da je bila sedma kitica Zdravljice leta 1991 izbrana za slovensko himno. »V tej kitici pesem izraža ideal mirnega sobivanja vseh narodov,« so ugotovili.
Poudarjajo, da je bila pozitivno sprejeta, saj je bila že v desetletjih po objavi prevedena v nemščino in skandinavske jezike, pozneje pa še v druge. »Spodbuja mednarodno vključujočega duha, kar je redko v nacionalnih himnah,« ugotavljajo.
Bolnica Franja in cerkev v Javorci
Iz Slovenije sta bili kot nosilki znaka doslej izbrani Bolnica Franja in »bazilika miru« – spominska cerkev Sv. Duha v Javorci na Tolminskem.
Spomenik Zdravljici je postavljen pred sedežem Sveta EU (palača Justus Lipsius) pri Schumanovem krožišču v Bruslju od slovenskega predsedovanja leta 2008. Verz Žive naj vsi narodi je na spomeniku zapisan v vseh tedanjih uradnih jezikih EU. Odtisnjen je tudi na slovenskem kovancu za dva evra.
