Življenja polni vrtovi, a brez obiskovalcev

Vodstvo Arboretuma izhod iz težav vidi v omejenem vstopu obiskovalcev. V tem času bi se sezona začela tudi v Mozirskem gaju, Kobilarni Lipica in ljubljanskem živalskem vrtu.

Objavljeno
10. april 2020 08.00
Posodobljeno
10. april 2020 08.00
Dva milijona tulipanov v Arboretumu bo letos odcvetelo brez občudovalcev. FOTO: Bojan Rajšek
Bojan Rajšek, Simona Bandur
Bojan Rajšek, Simona Bandur
Ljubljana – Zaradi dopisa ministrstva za kulturo o zapiranju kulturnih ustanov in vladnega odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih se je javni zavod Arboretum znašel brez vseh prihodkov. Pri tem nikakor ni edini; spomladansko cvetje bo tudi v Mozirskem gaju odcvetelo, ne da bi si ga v živo ogledali ljudje, prvi letošnji mladički v ljubljanskem živalskem vrtu odraščajo ob starših in skrbnikih, a brez obiskovalcev, prav tako nihče ne občuduje konjev v Lipici.

image
Aleš Ocepek, direktor javnega zavoda Arboretum. FOTO: Bojan Rajšek
»Pomladanska sezona je glavni vir prihodkov javnega zavoda, ki po dolgi mrtvi zimski sezoni nujno potrebuje finančna sredstva za poslovanje,« pravi Aleš Ocepek, direktor Arboretuma. V nakup čebulic spomladanskega cvetja in pripravo razstave so vložili 250.000 evrov. Poleg tega so pred 10. marcem porabili še dobrih 600.000 evrov za nakup repromateriala in blaga v vrtnem centru, zaradi česar pričakujejo pomoč države. Zavod je pred izbruhom koronavirusa skoraj 90 odstotkov prihodkov ustvaril na trgu in je posloval zgledno, je povedal Ocepek.
 

Državni zavod pred stečajem


Park v Volčjem Potoku sodi med najpomembnejšo vrtno in arhitekturno dediščino v Sloveniji, zato ga je država leta 1999 z odlokom razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. »O težavah smo s projekcijo izpada prihodkov obvestili ustanovitelja. Če vso pomlad ne bomo mogli poslovati, bomo ob 2,5 milijona evrov,« je zaskrbljeno ugotavljal Ocepek. V primeru nepoplačila terjatev jim grozi celo stečaj, tega pa si 91 zaposlenih javnih uslužbencev, ki so zdaj po večini vsi na čakanju, nikakor ne želi.

image
Obiskovalci parka so že lani cvetje občudovali na primerni varnostni razdalji. FOTO: Bojan Rajšek


Skladno z odlokom ustanovitelj, torej država, jamči za poslovanje javnega zavoda le v omejenem obsegu. Vrsto let je namreč vodstvo Arboretuma opozarjalo državo na ranljivost zavoda, ki ima tako velik delež gospodarskih dejavnosti, zato so že večkrat predlagali reorganizacijo in pravno spremembo. A ker je zavod doslej odlično posloval, se je kulturno ministrstvo izogibalo vsakršni spremembi. »Kot da ne razumejo, da ima Arboretum tržno dejavnost, ki ni povezana z javno službo. Menim, da bi morala biti obravnava takšnega zavoda individualna, saj lahko pravne okvire poslovanja spremeni in uredi le ustanovitelj,« je prepričan Ocepek.
 

Sami bi poskrbeli za varnost


Leta 2018 so v Arboretumu našteli dobrih 190.000 obiskovalcev, lani pa so zabeležili rekord: 207.000 gostov, od tega je bilo 84.395 vstopov s sezonskimi vstopnicami. Lani so med vrhuncem spomladanske sezone od 15. marca do 5. maja zabeležili 60.895 obiskovalcev, od tega 15.245 vstopov s sezonskimi vstopnicami.

Izhod iz finančne zagate lahko po Ocepkovem prepričanju reši država s takojšnjim odprtjem Arboretuma. »Njegova površina meri 90 hektarjev. Če se ljudje zadržujejo na tretjini Arboretuma, ima vsak od 3000 obiskovalcev, ki so bi bili v preteklosti hkrati v parku, po sto kvadratnih metrov površine zase. Toliko obiskovalcev v enem dnevu je redkost, kaj šele obisk ob istem času,« je pojasnil Ocepek.

image
V Mozirskem gaju bodo obiskovalce to pomlad povabili samo na virtualni sprehod med cvetjem. FOTO: Igor Modic


Poleg tega jim posodobljeni način vstopanja omogoča, da natančno nadzorujejo število obiskovalcev, urejen imajo tudi nakup vstopnic prek interneta, organizirali bi enosnomerne oglede, prepovedali posedanje po klopeh, z ograjo preprečili dostop do otroškega igrišča in zapisali natančna navodila za obiskovalce.

A vsaj za zdaj, kot kaže, te možnosti ni. V trenutnih razmerah, ko so v veljavi omejevalni ukrepi gibanja in se celo še zaostrujejo, ne vidimo možnosti odprtja Arboretuma, so odgovorili s kmetijskega ministrstva in poudarili, da so finančna sredstva za pomoč predvidena v okviru ukrepov interventnega zakona. Z ministrstva za kulturo in kamniške občine odgovorov nismo prejeli.
 

Največ obiskovalcev do sredine junija


V tem času bi prve obiskovalce sprejemal sicer bistveno manjši Mozirski gaj; ponavadi ga odprejo na cvetno nedeljo, potem pa tja do sredine junija naštejejo največ obiskovalcev. »Od velike noči, maja in še v prvi polovici junija bi lahko imeli letos med 25.000 in 30.000 obiskovalci,« je povedal Darko Bele, ki vodi Mozirski gaj že 30 let. Če to pomnožimo s petimi evri, kolikor približno znaša vstopnina, pridemo do zneska, ki se vrti okoli 150.000 evrov. »Prvega pol leta bo na našem računu zagotovo ničla, a k sreči smo skromno organizirani, delujemo kot društvo, imamo le tri zaposlene, veliko dela je volunterskega,« je razlagal predsednik društva, katerega edini vir dohodka so vstopnine.

Za tri zaposlene upajo, da se bo v interventnem zakonu našel denar za nadomestilo plače za te tri mesece. V parku so pred kratkim posadili okoli 200.000 tulipanov in 5000 mačeh, ki so jih naročili že jeseni, ko bodo v najlepšem razcvetu, bodo ljudi povabili k virtualnemu ogledu, da vse delo in lepota vendarle ne bodo šli v nič, je dobrovoljno dejal Bele.

image
Živalski vrt je imel lani rekordno leto, letos so vsaj štirje meseci že tako rekoč izgubljeni. FOTO: Tomi Lombar

 

Prekinjeni trend rekordnega obiska


Tudi v ljubljanskem živalskem vrtu bi se te dni začelo obdobje največjega vrveža, ne le zaradi lepega vremena, ampak tudi zaradi naraščaja v ogradah dvogrbe kamele, črne čopičarke, divje svinje, zebre, mare in ježevcev. »Preteklo leto smo imeli rekorden obisk, za kar 17 odstotkov večjega kot leto prej. To povečanje se je posledično odražalo tudi pri prihodkih od drugih storitev,« je povedala direktorica Barbara Mihelič.

Trend naraščanja obiska se je nadaljeval v prvih dveh letošnjih mesecih, ki sta bila še boljša kot v preteklem rekordnem letu. »Zato ocenjujem, da bo od marca do junija, še zlasti če upoštevamo lepo vreme, najmanj 100.000 obiskovalcev manj, kar je približno tretjina obiskovalcev manj na letni ravni,« je razmišljala Miheličeva.

Tudi če bi že kmalu pod posebnimi pogoji (omejitev obiskovalcev, razkuževanje, zaprto igrišče …) odprli vrt, do konca leta šolskih skupin zagotovo ne bo, prav tako ne gostov iz sosednjih držav (v času velikonočnih praznikov in prvega maja jih obišče zlasti veliko Italijanov, pa tudi Hrvatov in Avstrijcev), zato bo šibkejši obisk tudi v drugi polovici leta. Celoletne vstopnice pa, kot je dejala sogovornica, predstavljajo le manjši del prihodkov.

image
Naraščaj pri zebrah FOTO: Robert Prašnikar


Živalski vrt je doslej kar 90 odstotkov stroškov pokrival sam z vstopninami in prihodki drugih programov in dejavnosti, zdaj se tudi tam nadejajo pomoči iz interventnega zakona oziroma drugih možnosti. »Števila zaposlenih ni mogoče bistveno zmanjšati, saj oskrbe živali ne moremo začasno ustaviti. Pa tudi v tem času ne sme biti odpuščanj, saj skrbimo za svoje sodelavce,« je poudarila Barbara Mihelič, poleg tega pozimi že tako dela minimalno število stalno zaposlenih delavcev. »Negativnega učinka bo tako v štirih mesecih po prvih ocenah okrog 650.000 evrov.«
 

Okrnjeno praznovanje v kobilarni Lipica


Minuli mesec je bil za Kobilarno Lipica (skupaj z golfom, hotelom Maestoso in gostinskim delom je zaprta od 16. marca) čas nizke turistične sezone, saj med obiskovalci prevladujejo posamezni dnevni gostje, skupin tako rekoč ni. Povsem drugače pa je okoli velikonočnih praznikov in prvomajskih počitnic, ki pomenijo začetek sezone, tako z vidika obiska kobilarne kot tudi z vidika zasedenosti hotela in gostinskih objektov, so poudarili v Kobilarni Lipica.

image
Za Kobilarno Lipica se osrednja turistična sezona začenja z velikonočnimi prazniki in se konča jeseni. FOTO: Matej Družnik


»Odpovedi hotelskih rezervacij v aprilu in prvi polovici maja bodo imele velik vpliv na letošnjo sezono, saj lahko pričakujemo 100-odstotni upad prihodkov v tem obdobju. Kakšen bo končni vpliv koronavirusa na letošnjo sezono, za katero so bile napovedi ob začetku leta zelo dobre, je v tem trenutku še prezgodaj ocenjevati. Veliko bo odvisno od trajanja omejitev, že zdaj pa vemo, da bo izpad izjemno velik.«

Kobilarna Lipica prav letos praznuje 440. obletnico, zato so pripravljali več dogodkov. »Največji je bil predviden 24. maja, vendar ga bomo zaradi epidemije najverjetneje prestavili v kasnejše mesece in morda združili s tradicionalnim Dnevom Kobilarne Lipica v septembru, ko si obetamo blizu 10.000 obiskovalcev.«

image
Čiščenje boksov in hranjenje konj zagotavljajo konjarji, ki delajo v dveh izmenah. FOTO: Blaž Samec


Prihodki od ogledov kobilarne, predstav z lipicanci in prireditev, voženj s kočijami, turističnega jahanja in otroških programov so lani znašali 36 odstotkov skupnih prihodkov Holdinga Kobilarna Lipica, hotelska in gostinska dejavnost ter golf in trgovine pa so prinesli 49 odstotkov, skupaj torej 85 odstotkov. Sredstva za rejo in vzrejo lipicancev so zagotovljena iz državnega proračuna, neodvisno od omenjenih tržnih prihodkov. Konjarji, jahači in kočijaži so v tem času razdeljeni v dve delovni skupini, vzdrževalci opravljajo le nujna dela, zaposleni v režiji delajo od doma ali koristijo dopust, delavci v turistični dejavnosti pa so na čakanju.
Zaradi prepovedi vstopa bo Arboretum ob 2,5 milijona evrov.
Živalski vrt pričakuje v prvih štirih mesecih za 650.000 evrov negativnega učinka.
Kobilarna Lipica prestavlja tudi največji dogodek ob 440. obletnici.
V Mozirskem gaju so edini vir dohodkov prodane vstopnice.
60.895 obiskovalcev
so v Arboretumu zabeležili od 15. marca do 5. maja lani