Življenjski sopotnik, ki okvari zdravje, povzroča trpljenje in stroške

Po popiti količini čistega alkohola Slovenija že vrsto let nad evropskim povprečjem.

Objavljeno
30. avgust 2019 19.00
Posodobljeno
30. avgust 2019 19.00
Načrtovano pitje, ko mladina čaka konec tedna, da se ga opija, je že prvi korak v poznejšo odvisnost. FOTO: Voranc Vogel
Ljubljana - Količina popitega čistega alkohola na prebivalca Slovenijo uvršča nad povprečje Evropske unije in evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. Na priljubljenost te priljubljene, a škodljive pijače vpliva vrsta dejavnikov. Pade pa teza, da ima država toleranten odnos do alkohola zaradi priliva davkov in trošarin v državno blagajno. Saj se na drugi strani zaradi posledic uporabe alkohola potroši mnogo več.

Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v letih 2012 do 2016 v povprečju znašala 147 milijona evrov letno. Če na grobo ocenimo še druge »spremljevalne« stroške, denimo prometne nesreče, nasilje v družini, tatvine, vandalizem in druga kazniva dejanja, je to davkoplačevalce bremenilo za kar 228 milijona evrov. V to ni všteta denimo zmanjšana produktivnost dela, predvsem pa ne duševno trpljenje bližnjih, ki jim alkoholik greni življenje. V proračun pa se je v tem času iz naslova trošarin na leto steklo manj kot sto milijonov evrov, izpostavljajo na ministrstvu za zdravje.

Slovenija je po registrirani porabi alkohola že desetletje nad povprečjem; okoli deset litrov čistega alkohola letno po grlu spusti vsak državljan, starejši od 15 let. Zadnji podatki pa kažejo, da je približno še pet litrov, torej tretjina vsega popitega čistega alkohola, neregistriranega, ki ga zvarijo v domačih zidanicah.

Prav to, da je Slovenija že vrsto let po količini popitega alkohola uvrščena precej visoko, je po besedah Štefana Lepoše iz Društva Abstinent zaskrbljujoče. Predvsem ker je družba do drugih škodljivih substanc mnogo manj tolerantna kot je do alkohola.
 

Vsako priložnost se izkoristi za pitje


Alkohol je tako že tradicionalno življenjski sopotnik, ki povzroča trpljenje in stroške. »Slovenci in Slovenke pijejo ob vseh priložnosti, ob rojstvu in smrti, ob porokah in razvezah. Ni pomembno, ali pijejo iz veselja ali žalosti. Smo vinorodna dežela, kar vsekakor doda svoje k temu, da je pijančevanje nekakšen slovenski nacionalni šport,« je prepričan sogovornik. Kritičen je tudi do tega, da se alkohol vnovič toči tudi na športnih prireditvah, kar po njegovi oceni pomeni korak nazaj k zmanjšani porabi.
Kot problematično najbolj izpostavlja oceno, da je pri nas okoli 200.000 ljudi odvisnih od alkohola. »In te so za družbo problematični, nekateri celo nevarni, če vemo, da je alkohol večkrat sprožilec nasilnega vedenja, zlasti v družinskem okolju. Alkohol je, kot je znano, tudi eden glavnih razlogov za najbolj tragične prometne nesreče.«

Alkoholik se redko zaveda, da ima težave. »V vsej dolgoletni karieri bi lahko na prste ene roke preštel vse, ki so se sami obrnili pomoč zaradi alkoholizma. Prvi vedno pridejo svojci,« kot eno večjih težav pri zagotavljanju pomoči navede Lepoša. »Še ko sem delal na centru za socialno delo, so navadno svojci prišli zaradi socialnih oziroma finančnih problemov, družinskega nasilja, šele skozi pogovor smo izvedeli, da je vzrok vsemu temu alkoholizem enega od družinskih članov. Zato je ključen strokovni pristop socialnih delavcev, da zaznajo problem in se pravilno odzovejo.«

Navadno pomoč poiščejo šele zaradi zdravstvenih težav, ki so posledice zlorabe alkohola, ne pa že prej, ko sicer že vsi drugi opazijo, da mu pijača povzroča težave tako doma kot v službi. Večkrat se za pomoč oziroma zdravljenje odločijo šele, ko so postavljeni pred dejstvo, bodisi, da sledi ločitev ali pa izguba službe.
 

Sočutje v teoriji in praksi


Ob tem sogovornik opiše primer, ki jasno pokaže, do kje je denimo delodajalec pripravljen pomagati zaposlenemu, ki ima težave z alkoholom. »Imeli smo primer, ko je bil delodajalec zelo zagret za pomoč svojemu delavcu, da obrne hrbet alkoholu. A to le do točke, ko je bil seznanjen, da bi moral določene delavnice zaposleni obiskovati v delovnem času. Takrat pa se je sočutnost končala, saj bi moral delodajalec tudi sam konkretno nekaj narediti, pa čeprav samo dopustiti, da delavec iz znanih okoliščin za krajši čas manjka v službi.«

Načrtovano pitje, kot ga označuje Lepoša, ko mladina čaka konec tedna, da se ga napije, ali ob kakšni drugi priložnost, je nevarno in je prvi, a velik korak v poznejšo odvisnost.

Davčne dajatve in trošarine iz naslova alkoholnih pijač na državno blagajno že res blagodejno vplivajo, a to nikakor ni razlog, da bi imeli do alkohola tako pozitiven odnos, je prepričan Lepoša. Tudi on opozarja, da je prihodek države zaradi alkohola mnogo manjši kot so stroški.

Kot dolgoletni strokovnjak na področju socialnega varstva in zdaj predsednik društva, ki se ukvarja z zmanjšanjem posledic uporabe alkohola, opaža, da manjka nek nacionalni program, ki bi se temeljiteje lotil tovrstnega problema. A gredo vsaj nekatere stvari v pravo smer.

»Predvsem v zadnjem obdobju je pomemben angažma pri mreženju strokovnih služb od zdravja, socialnega varstva, zavoda za zaposlovanje, nevladnega sektorja, ki imajo neposreden stik z uporabnikom. Prek izobraževanj in seminarjev spodbujamo strokovnjake, da naslavljajo problematiko in prevzamejo aktivno vlogo, ko pri uporabniku zaznajo, da bi bil alkohol lahko vzrok njihovih težav. V okviru projekta Skupaj za zmanjšanje škodljivega pitja alkohola, pri katerem gre predvsem za mreženje strokovnih služb, smo pred časom organizirali okroglo mizo in odziv je bil nad pričakovanji,« je prava pot do boljše obravnave, je prepričan Lepoša.
 

Več denarja za preventivne programe


Ministrstvo za zdravje je v zadnjih treh letih sicer doseglo pomemben napredek pri vlaganju v preventivne aktivnosti na področju alkohola. »Uspelo nam je zagotoviti občutno višja sredstva iz proračuna, ki jih ministrstvo prek javnih razpisov namenja za preventivne aktivnosti, kot so izobraževanje in ozaveščanje javnosti o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola, za pomoč družinam, kjer se pojavijo težave z alkoholom, za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, za preprečevanje škodljivega pitja v pivskih okoljih, ter za povezovanje različnih akterjev pri načrtovanju, zagovorništvu in izvajanju celovite alkoholne politike in izmenjavi dobrih praks,« so nam sporočili.