Žled uničil 42 odstotkov koroškega gozda

Za sanacijo ni veliko časa, preden uničen gozd napadejo škodljivci in bolezni. Poškodovana je tudi divjad.

Objavljeno
10. februar 2014 23.10
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Slovenj Gradec – Po prvih ocenah koroških gozdarjev je žled polomil 25.000 hektarov gozdov po Koroškem, izsekati pa bodo morali več kot 55.000 kubičnih metrov lesa. Največ podrtega drevja je v višinskem pasu med 400 in 600 metri nadmorske višine, najslabše pa jo je odnesla občina Radlje, kjer je škoda v gozdovih največja.

Količino poškodovanega drevja bodo lahko natančno ocenili šele, ko bodo razmere gozdarjem dopuščale podrobneje pregledati revirje, že zdaj pa je jasno, da je pred gozdnimi delavci in lastniki gozdov veliko dela - izsekati bodo morali najmanj 55.000 kubičnih metrov lesa. Od slabih 60.000 hektarov gozdov je žled na Koroškem poškodoval 25.000 hektarov ali skoraj 42 odstotkov vsega gozda v regiji. Lomilo je tako listavce kot iglavce - posamezne veje, cele krošnje, pri smrekah tudi vrhove, prevračalo je tudi cela drevesa s koreninami vred. Poškodb je več na območjih, ki so bila pred pojavom žleda zasnežena, saj so bila drevesa že obtežena s snegom, ko se je na njih začel nabirati še led.

Kot je povedal vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Milan Tretjak, drevo nima več možnosti preživetja, če je poškodovane četrtina ali več krošnje, zlome posameznih vej pa lahko še preživi, tudi če so večje, prav tako zlom vrha. Zaradi velikih nateznih napetosti, ki so delovale na upognjene veje, pa so se te lomile na drugačen način, pod drugimi koti, kar je povzročilo hujše poškodbe, kot jih običajno povzročijo neurja. »Na Koroškem je snegolom sicer običajen pojav, z žledom pa doslej nismo imeli težav, sploh pa ne v takšnem obsegu,« pravi Tretjak.

Najhuje je bilo v občini Radlje, kjer je poškodovanih 7000 hektarov in 15.000 kubičnih metrov lesa, podobno je v Slovenj Gradcu. Žledolom je prizadel gozdove v višinskem pasu od 400 do 1000 metrov nad morjem. »Pri podiranju se je dogajal tudi domino efekt pri vseh drevesnih vrstah, huje so poškodovane mlajše razvojne faze, predvsem drogovnjaki,« ugotavlja Tretjak. Zaradi polomljenega drevja je bila na Koroškem zaprta skoraj tretjina od 1660 kilometrov gozdnih cest, ob koncu tedna je bilo neprevoznih še 200 kilometrov. Ker na Koroškem gozdne ceste ne pomenijo le dostopa v gozdove, temveč so v večini primerov tudi edine povezovalne ceste od naselij in posameznih kmetij do doline, so bili ves minuli teden onemogočeni tudi šolski prevozi na tovrstnih cestah.

Tretjak poudarja, da bodo morali v žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev posekati in odpeljati iz gozda najkasneje do konca aprila, zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. »Sanacija poškodovanega drevja listavcev bo lahko potekala dlje časa. Pripravili bomo sanacijski program, pričakujemo pa tudi generalno odločbo za sanacijo vseh poškodovanih gozdov, za kar si na ZGS tudi prizadevamo pridobiti dodatna finančna sredstva.«

Zaradi poledenelega snega pričakujejo po Tretjakovih besedah tudi »manjše poškodbe pri divjadi, ki v tem času potrebuje mir v gozdovih, da z nepotrebnim gibanjem ne izgublja energije«. Lastnike psov pa pozivajo, naj ne spuščajo psov v gozdove.