Znakovni jezik ni kriljenje z rokami

Prva slovnica SZJ: Nastalo je 40 videoposnetkov, na katerih kretalci v kretnji razlagajo slovnico slovenskega znakovnega jezika, s knjižno različico teh razlag

Objavljeno
04. november 2019 18.30
Posodobljeno
04. november 2019 18.30
Slovnica ni navodilo ali predpis, kako je treba kretati, pač pa opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik. Na fotografiji tolmačka Ljubica Podboršek. Foto Roman Šipić
Ljubljana – Gluhi so dobili prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Njeno izdajo je v narodni galeriji slovesno razglasil minister za kulturo Zoran Poznič, to pa je eden večjih mejnikov v zgodovini razvoja jezikov v Sloveniji.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je januarja lani začela obsežen evropski projekt Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika, namenjen dvigu sporazumevalne zmožnosti ranljive skupine uporabnikov slovenskega znakovnega jezika (SZJ). Financirali sta ga Republika Slovenija in EU iz evropskega socialnega sklada.


Opis, kako kretalci uporabljajo svoj jezik


Nastalo je 40 videoposnetkov, na katerih kretalci v kretnji razlagajo slovnico SZJ, s knjižno različico teh razlag. Skupina gluhih kretalcev se je izobraževala za raziskovalce in inštruktorje SZJ. V društvih gluhih in naglušnih po državi so izvedli 13 tečajev SZJ za gluhe kretalce in dva za slišeče.

Slovnica ni navodilo ali predpis, kako se mora kretati, pravi Matjaž Juhart z Inštituta za slovenski znakovni jezik. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Je opis njihovega znanja, ki so ga od staršev vsrkali v prvih letih življenja. Kretalci torej že obvladajo SZJ, povsem naravno in spontano. Vendar pa ne znajo pojasniti, zakaj tako kretajo. Med šolanjem namreč niso bili deležni izobraževanja, v katerem bi svoj jezik spoznavali na podoben način, kot slišeči otroci spoznajo slovenščino.

Raziskovanje SZJ je v preteklosti že potekalo, pravi Matjaž Juhart z inštituta za slovenski znakovni jezik. Tolmači, specialni pedagogi, učitelji in drugi navdušenci so pri svojem delu zaznali potrebo po opisovanju in razlaganju jezikovnih pojavov v SZJ. Hkrati skupina gluhih kretalcev že dolgo skrbi za razvoj besedišča in oblikovanje slovarja. Z neverjetnim trudom in energijo opravljajo orjaško pionirsko delo. Raziskovanje SZJ pa bi bilo bolj natančno in bolj uspešno, če bi pri delu sodelovali tudi jezikoslovci, ki do zdaj še niso prispevali potrebne metodologije in znanja. S tem projektom so to spremenili, pravi Juhart.


Prvi dogodek, v celoti tolmačen v SZJ


Poleg kretalcev, ki bodo s pomočjo slovnice SZJ znali razložiti značilnosti svojega jezika, bodo korist imeli tudi slišeči, na primer starši, ki se jim rodi gluh otrok in bi se radi z njim sporazumevali v znakovnem jeziku. Socialni, pedagoški in zdravstveni delavci se bodo jezika lažje naučili, ker bodo imeli dobre razlage. Prav tako si bodo s priročno slovnico lahko pomagali tolmači, da bo njihovo delo še bolj kakovostno. Razlaga je dovolj univerzalna, da jo razumejo učenci in dijaki v šoli, pa tudi starši, starejši, tečajniki, gluhi in slišeči. Nenazadnje bodo ljudje morda le doumeli, da znakovni jezik ni kriljenje z rokami, ampak zapleten jezikovni sistem, pravijo na zvezi.

Na marketinško-komunikacijskem dogodku SEMPL, ki bo 28. in 29. novembra v portoroškem Bernardinu, bodo, na pobudo NLB, prvič poskrbeli, da bo celoten dvodnevni program tolmačen v znakovnem jeziku. Člani društev gluhih in naglušnih se bodo lahko dogodka udeležili brezplačno.