Znamenita bohinjska bukev znova zeleni
Strokovnjaki so ji zaradi bolezni pripisali počasen propad in so jo lani že nameravali odstraniti. Po izvedenih ukrepih se na več kot 70 let stari bukvi kažejo prvi znaki okrevanja.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Račič/Delo
Bohinj - Bohinjska občina si z različnimi ukrepi prizadeva rešiti znamenito bukev na Veglju ob Bohinjskem jezeru, ki so ji strokovnjaki zaradi bolezni pripisali počasen propad in so jo lani že nameravali odstraniti. Po izvedenih ukrepih se na več kot 70 let stari bukvi kažejo prvi znaki okrevanja.
Bohinjski župan Franc Kramar je septembra lani že načrtoval posek bukve, ki krasi številne turistične kataloge. Vendar so se na občini nato odločili, da bodo naredili vse, da bi drevo ohranili in ga zapustili bodočim rodovom. Zato so se s strokovnjaki lotili zdravljenja bukve, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci.
»Dejstvo je, da je ta bukev eno najbolj fotogeničnih dreves v Sloveniji. Je na veliko promocijskih materialih in ima svojo zgodovino. Pred leti je bila že na pol nagnjena proti jezeru, a smo to uspeli sanirati in se je bukev obrasla,« je spomnil Kramar, ki verjame, da bo tudi tokrat sanacija uspešna.
Zaradi vrezovanja inicialk v bukev je začela propadati skorja, brez katere začne odmirati tudi drevo. Na spodnjem delu debla se je odprla velika rana, skozi katero so se v deblo naselile trohnobne glive in primarni parazit skorje, ki povzroča raka in belo trohnobo lesa. Zaradi hoje okoli bukve pa so se naredile rane na površinskih koreninah.
»Verjamem, da veliko ljudi misli, da tej bukvi ni pomoči. Taka so bila tudi strokovna stališča. Ampak vemo, da tako drevo raste več kot 50 let in da bi tu nastala praznina, zato smo se odločili, da skušamo vse narediti za to, da bukev ohranimo in jo skušamo zdraviti,« je dejal Kramar. Sam verjame, da bo zdravljenje uspešno in bo bukev lahko znova predstavljala simbol Bohinja.
Da posušene veje ne bi predstavljale nevarnosti za kopalce, so bukev obrezali in jo začeli zdraviti. Kot je pojasnil Janez Mlakar iz podjetja BGA SI, ki se ukvarja s sanacijo drevesa, so odstranili odvečno zemljo, pregledali koreninski sistem, ga namazali, zasuli z novo zemljo in naredili obroč. Prepričan je, da je drevo mogoče rešiti le s posebnim naravnim organskim gnojilom, ki so ga nanesli.
Zaenkrat kaže, da je bila prva faza zdravljenja uspešna. Bukev se je namreč delno že obrasla in ponovno ozelenela, kar daje upanje za njeno preživetje. »Naslednji mesec jo bomo lahko odkrili in videli bomo, ali smo uspeli zaščitili lubje. Če nam je to uspelo, se mi zdi, da si bo drevo opomoglo,« je povedal Mlakar, ki upa, da so se strokovnjaki v tem primeru motili.
Lepi rezultati bi lahko bili vidni že jeseni, bodo pa potrebna leta, da si drevo v celoti opomore. »Takšno, kot je bilo, ne bo sicer nikoli več, lahko pa je podobno,« je dejal Mlakar in pojasnil, da bodo po uspešnem zdravljenju na vrsti arboristi, ki bodo drevo z obrezovanjem poskušali približati njegovi nekdanji podobi.
Ko je kazalo, da za bukev ni več pomoči, so nameravali pred njo zasaditi javor, ki bi jo sčasoma nadomestil. Ker so se odločili za zdravljenje, pa so zaenkrat le zasadili drevje v njeni okolici, kjer je bil nekoč že sadovnjak. Zasadili so češnje in kostanj, ki bodo, kot je dejal Kramar, s svojimi plodovi koristili tudi obiskovalcem.
Bohinjski župan Franc Kramar je septembra lani že načrtoval posek bukve, ki krasi številne turistične kataloge. Vendar so se na občini nato odločili, da bodo naredili vse, da bi drevo ohranili in ga zapustili bodočim rodovom. Zato so se s strokovnjaki lotili zdravljenja bukve, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci.
»Dejstvo je, da je ta bukev eno najbolj fotogeničnih dreves v Sloveniji. Je na veliko promocijskih materialih in ima svojo zgodovino. Pred leti je bila že na pol nagnjena proti jezeru, a smo to uspeli sanirati in se je bukev obrasla,« je spomnil Kramar, ki verjame, da bo tudi tokrat sanacija uspešna.
Zaradi vrezovanja inicialk v bukev je začela propadati skorja, brez katere začne odmirati tudi drevo. Na spodnjem delu debla se je odprla velika rana, skozi katero so se v deblo naselile trohnobne glive in primarni parazit skorje, ki povzroča raka in belo trohnobo lesa. Zaradi hoje okoli bukve pa so se naredile rane na površinskih koreninah.
»Verjamem, da veliko ljudi misli, da tej bukvi ni pomoči. Taka so bila tudi strokovna stališča. Ampak vemo, da tako drevo raste več kot 50 let in da bi tu nastala praznina, zato smo se odločili, da skušamo vse narediti za to, da bukev ohranimo in jo skušamo zdraviti,« je dejal Kramar. Sam verjame, da bo zdravljenje uspešno in bo bukev lahko znova predstavljala simbol Bohinja.
Bukev se je delno že obrasla
Da posušene veje ne bi predstavljale nevarnosti za kopalce, so bukev obrezali in jo začeli zdraviti. Kot je pojasnil Janez Mlakar iz podjetja BGA SI, ki se ukvarja s sanacijo drevesa, so odstranili odvečno zemljo, pregledali koreninski sistem, ga namazali, zasuli z novo zemljo in naredili obroč. Prepričan je, da je drevo mogoče rešiti le s posebnim naravnim organskim gnojilom, ki so ga nanesli.
Zaenkrat kaže, da je bila prva faza zdravljenja uspešna. Bukev se je namreč delno že obrasla in ponovno ozelenela, kar daje upanje za njeno preživetje. »Naslednji mesec jo bomo lahko odkrili in videli bomo, ali smo uspeli zaščitili lubje. Če nam je to uspelo, se mi zdi, da si bo drevo opomoglo,« je povedal Mlakar, ki upa, da so se strokovnjaki v tem primeru motili.
Lepi rezultati bi lahko bili vidni že jeseni, bodo pa potrebna leta, da si drevo v celoti opomore. »Takšno, kot je bilo, ne bo sicer nikoli več, lahko pa je podobno,« je dejal Mlakar in pojasnil, da bodo po uspešnem zdravljenju na vrsti arboristi, ki bodo drevo z obrezovanjem poskušali približati njegovi nekdanji podobi.
Ko je kazalo, da za bukev ni več pomoči, so nameravali pred njo zasaditi javor, ki bi jo sčasoma nadomestil. Ker so se odločili za zdravljenje, pa so zaenkrat le zasadili drevje v njeni okolici, kjer je bil nekoč že sadovnjak. Zasadili so češnje in kostanj, ki bodo, kot je dejal Kramar, s svojimi plodovi koristili tudi obiskovalcem.
