Znanje ne sme biti biznis

Slovenija mora vso energijo vložiti v znanje, še posebej zato, ker ima malo drugih resursov.

Objavljeno
09. maj 2013 20.25
Organizacijski odbor Svobodne univerze na okrogli mizi o Memorandumu za javno univerzo v Ljubljani, 9. maja 2013
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja
Ljubljana – Boriti se moramo, da javna univerza ostane institucija, ki je obče dostopna in omogoča spoštovanje temeljne človekove pravice do izobrazbe, se strinjajo pisci memoranduma. Od vlade in državnega zbora zahtevajo, da zagotovi nujne pogoje za opravljanje svoje naloge.

Kriza, v kateri smo, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu, je tako radikalna, da zahteva spremembe. Lahko se nadaljuje trend izrazitega poblagovljenja znanosti, znanja, kulture, kar na dolgi rok vodi v privatizacijo izobraževanja, pojasnjuje dr. Slavko Splichal, eden izmed ključnih piscev memoranduma. In slovenska družba, še posebej za to, ker ima poleg znanja malo drugih resursov, mora vložiti vso energijo, da to prepreči. »Smer razvoja, ki iz znanja naredi blago, na dolgi tok povzroči razčlovečenje človeka.«

Po mnenju piscev memoranduma javna univerza ni javna služba, temveč je institucija, ki zagotavlja občo dostopnosti in spoštovanje temeljne človekove pravice do izobrazbe.

Zato v memorandumu od vlade in poslancev zahtevajo, da prenehata izvajati pritisk na zmanjševanje števila zaposlenih, povečevanje obveznosti ter preprečevanje raziskovalnega in pedagoškega dela, vzpostavita sistem javnega štipendiranja, zagotovita vsaj minimalno plačilo obveznega pripravništva ter to, da mladi doktorji znanosti in podoktorski raziskovalci ne bodo prisiljeni iskati zaposlitve v tujini, izboljšata položaj najslabše plačanih in najbolj prekarnih delavcev na univerzi, odpravita kadrovanje v izvršni oblasti, ki sistemsko povzroča korupcijo v visokem šolstvu, pripravita novi zakon o univerzah in financiranju visokošolskih zavodov ter zagotovita sredstva za izvedbo programov.

Da imajo univerze enoletne pogodbe o financiranju, ki se neprestano spreminjajo in so odvisne od trenutne oblasti, je po besedah rektorja ljubljanske univerze dr. Staneta Pejovnika unikum v Evropi. To omogoča celo vrsto manipulacij, med katere, nadaljujejo, prav gotovo sodi zmanjševanje sredstev za univerzo v zadnjem letu, s čimer so oblastniki poskušali prisiliti same univerze, da bi pristale na šolnine. To jim ni uspelo, pa čeprav se čuti ponižanega zaradi nekaterih »odločitev«, ki jih je moral sprejeti. To, da so lani na univerzi prihranili 28 milijonov evrov in odpustili 300 ljudi, je »naš pristanek na neumno državno politiko«. A prepozno so se zavedali, da gre za vse kaj drugega, kot za samo varčevanje.

Ali bo zdaj drugače in predvsem, kaj se je (če) spremenilo pri nekaterih ključnih vprašanjih glede prihodnosti visokega šolstva, o katerih se je že razpravljalo v preteklosti, zdaj pa so zapisane tudi v memorandumu? To je vprašanje za ministra dr. Jerneja Pikala, ki pa je ostalo neodgovorjeno. Zaradi seje vlade, ki se je zavlekla, ni uspel priti na okroglo mizo Svobodne univerze.

Sta se pa dogodka udeležila kandidata za novega rektorja ljubljanske univerze – volitve bodo 18. junija – dr. Ivan Svetlik in dr. Jožef Duhovnik. Prvi je memorandum podpisal, drugi ne. Pod memorandum se je do zdaj podpisalo 1900 ljudi.