Znanstvenike v Silicijevi dolini vodi iz Slovenije
Tudi zaradi pandemije bosta vrhunska znanstvenika Jure Leskovec in Jernej Ule do nadaljnjega delala v Sloveniji.
Odpri galerijo
Študenti slovenskih korenin, ki so prišli na neformalno izobraževanje v Slovenijo, bi tu ostali: (z leve) Nadia Magister iz Argentine, David Turk in Ana Vombergar iz ZDA. Foto Milena Zupanič
Skoraj 600.000 Slovencev in Slovenk živi zunaj Slovenije, med njimi veliko takih, ki so v tujini šele desetletje ali dve in jih uvrščamo pod tako imenovani »beg možganov«.
Asef, ameriško-slovenska dobrodelna fundacija, v katero je vključenih že 50 slovenskih intelektualcev in profesorjev na 45 univerzah po svetu, s štipendijami omogoča ohranjanje stikov, jezika in prenos znanja v Slovenijo in iz nje, da bi namesto »bega možganov« dobili »kroženje znanja«.
»Četrtina vseh naših štipendistov, ki so prišli v Slovenijo, ohrani z njo trdne vezi, nekateri pa se tudi preselijo nazaj v Slovenijo in tu delo nadaljujejo,« je povedal dr. Jure Leskovec, ki vodi upravni odbor Asefa. Je izredni profesor za računalništvo na Univerzi Stanford v Kaliforniji, glavni znanstvenik na Pinterestu in raziskovalec v biohubu Chan-Zuckerberg. Tik pred epidemijo se je vrnil domov in – kot kaže zdaj – bo do nadaljnjega vodil skupino 40 znanstvenikov v Silicijevi dolini iz Slovenije.
»Z ženo sva prišla, ker sva se odločila, da bo rodila v Sloveniji. Eva Sofija je zdaj stara tri mesece in po spletu srečnih okoliščin, ki jih je prinesel covid-19, se imamo lepo, uživamo s starši, sorodniki, prijatelji. Raziskave, ki jih vodim, se po skypu in zoomu nemoteno nadaljujejo. Konec poletja bi se morali vrniti, a najbrž se ne bomo, saj so razmere v Sloveniji precej boljše kot v Kaliforniji,« je povedal 40-letni znanstvenik, ki je odšel pred dvema desetletjema na doktorat v ZDA in tam ostal.
Okrožje Santa Clara, kjer leži Stanford, ima – kot Slovenija – dva milijona prebivalcev, a vsak dan 300 na novo okuženih. »Giganti so zaprli vrata, univerza je zaprta, študenti so vsak v svoji sobi že štiri mesece,« je povedal.
Pandemija covida-19 je podobno »uslugo« naredila tudi slovenskemu profesorju molekularne nevroznanosti na University College v Londonu dr. Jerneju Uletu, ki je od Evropskega raziskovalnega sveta lani dobil 2,4 milijona evrov za raziskave možganov.
Poleg raziskovalnega laboratorija, ki ga ima že od prej v Londonu, je na Kemijskem inštitutu v Ljubljani osnoval še en raziskovalni laboratorij, v katerem – kot je povedal – ima že šest zaposlenih.
»Sem primer, ki kaže, da je beg možganov težko definirati. Raziskovali bomo v Londonu in v Sloveniji. V Sloveniji so epidemiološke razmere boljše kot v Londonu. Morda bo slovenska veja našega raziskovanja postala glavna. Prijetno je biti doma, lepo je biti s starši in prijatelji, pričakujemo pa tudi naraščaj,« je povedal 44-letni profesor Ule.
Kot predstavnika dobrodelnega sklada Asef, ki je začel delovati leta 2014, sta povedala, da sklad vsako leto omogoči izmenjavo v neformalnem izobraževanju 30 študentom: 20 jih iz Slovenije potuje v tujino, deset študentov slovenskih korenin pride iz tujine v Slovenijo.
Tu se je angažirala skupina profesorjev, ki pomaga študentom slovenskih korenin do znanja in bivanja v Sloveniji, prav tako pomagajo študentom slovenski profesorji, ki so se preselili v tujino v preteklosti.
Sklad pridobiva dobrodelna sredstva, na primer z gala večerjo v Kaliforniji in nekaterimi drugimi dogodki, 85.000 evrov na leto pa je primaknil prejšnja leta tudi vladni urad za zamejce po svetu. Letos je zaradi epidemije vse drugače.
Na desettedensko poletno izobraževanje v Slovenijo bi moralo priti deset študentov, a so za zdaj le trije.
»Veliko poguma je treba, da si nekdo v času epidemije upa od doma,« je pojasnil dr. Leskovec.
Pravi, da se prilagajajo potrebam in željam vsakega študenta, torej povsem individualno. Nekateri so odložili čas prihoda v Slovenijo, nekateri se bodo izobraževali na daljavo.
Med letošnjimi študenti sta 21-letna Ana Vombergar in 20-letni David Turk iz Clevlanda v ZDA.
»Želim postati zdravnik in ostati v Sloveniji. Všeč mi je, da tu skrbite za svojo kondicijo, za svoja mesta, za druge ljudi, da jeste hrano z lastnega vrta,« je povedal David, ki se je vključil v delo laboratorija za genetiko na UKC Ljubljana. Slovenskega jezika se je naučil od starih staršev, ki sta se odselila iz Slovenije v ZDA po drugi svetovni vojni, od matere in tudi v društvu Slovencev v Clevlandu.
Nadia Magister, 31-letna modna oblikovalka in solopevka, pa prihaja iz Argentine. Asef ji je omogočil študij solopetja pri sopranistki Theresi Plut, kanadski Slovenki, ki se je že pred časom preselila v Evropo.
»Že nekajkrat sem bila v Sloveniji, a za krajši čas. Prihajala sem na poletne tečaje jezika, tu imam tudi tete in strice. Stari starši so nam dali občutek, da je tu naš dom. S Slovenijo sem povezana bolj kot s katerokoli državo na svetu, Slovenija je tudi v samem centru Evrope. Veliko možnosti je, da bom ostala tu,« je povedala Nadia.
Asef, ameriško-slovenska dobrodelna fundacija, v katero je vključenih že 50 slovenskih intelektualcev in profesorjev na 45 univerzah po svetu, s štipendijami omogoča ohranjanje stikov, jezika in prenos znanja v Slovenijo in iz nje, da bi namesto »bega možganov« dobili »kroženje znanja«.
»Četrtina vseh naših štipendistov, ki so prišli v Slovenijo, ohrani z njo trdne vezi, nekateri pa se tudi preselijo nazaj v Slovenijo in tu delo nadaljujejo,« je povedal dr. Jure Leskovec, ki vodi upravni odbor Asefa. Je izredni profesor za računalništvo na Univerzi Stanford v Kaliforniji, glavni znanstvenik na Pinterestu in raziskovalec v biohubu Chan-Zuckerberg. Tik pred epidemijo se je vrnil domov in – kot kaže zdaj – bo do nadaljnjega vodil skupino 40 znanstvenikov v Silicijevi dolini iz Slovenije.
V Sloveniji boljše kot v ZDA
»Z ženo sva prišla, ker sva se odločila, da bo rodila v Sloveniji. Eva Sofija je zdaj stara tri mesece in po spletu srečnih okoliščin, ki jih je prinesel covid-19, se imamo lepo, uživamo s starši, sorodniki, prijatelji. Raziskave, ki jih vodim, se po skypu in zoomu nemoteno nadaljujejo. Konec poletja bi se morali vrniti, a najbrž se ne bomo, saj so razmere v Sloveniji precej boljše kot v Kaliforniji,« je povedal 40-letni znanstvenik, ki je odšel pred dvema desetletjema na doktorat v ZDA in tam ostal.
Dr. Jure Leskovec je prišel v domovino zaradi rojstva hčere, v Kalifornijo pa se za zdaj ne bodo vrnili, saj so razmere v Sloveniji precej boljše.
Okrožje Santa Clara, kjer leži Stanford, ima – kot Slovenija – dva milijona prebivalcev, a vsak dan 300 na novo okuženih. »Giganti so zaprli vrata, univerza je zaprta, študenti so vsak v svoji sobi že štiri mesece,« je povedal.
V Ljubljani in v Londonu
Pandemija covida-19 je podobno »uslugo« naredila tudi slovenskemu profesorju molekularne nevroznanosti na University College v Londonu dr. Jerneju Uletu, ki je od Evropskega raziskovalnega sveta lani dobil 2,4 milijona evrov za raziskave možganov.
Poleg raziskovalnega laboratorija, ki ga ima že od prej v Londonu, je na Kemijskem inštitutu v Ljubljani osnoval še en raziskovalni laboratorij, v katerem – kot je povedal – ima že šest zaposlenih.
»Sem primer, ki kaže, da je beg možganov težko definirati. Raziskovali bomo v Londonu in v Sloveniji. V Sloveniji so epidemiološke razmere boljše kot v Londonu. Morda bo slovenska veja našega raziskovanja postala glavna. Prijetno je biti doma, lepo je biti s starši in prijatelji, pričakujemo pa tudi naraščaj,« je povedal 44-letni profesor Ule.
Pandemija covida-19 je »uslugo«, da je v Sloveniji, naredila tudi dr. Jerneju Uletu.
Kot predstavnika dobrodelnega sklada Asef, ki je začel delovati leta 2014, sta povedala, da sklad vsako leto omogoči izmenjavo v neformalnem izobraževanju 30 študentom: 20 jih iz Slovenije potuje v tujino, deset študentov slovenskih korenin pride iz tujine v Slovenijo.
Tu se je angažirala skupina profesorjev, ki pomaga študentom slovenskih korenin do znanja in bivanja v Sloveniji, prav tako pomagajo študentom slovenski profesorji, ki so se preselili v tujino v preteklosti.
Sklad pridobiva dobrodelna sredstva, na primer z gala večerjo v Kaliforniji in nekaterimi drugimi dogodki, 85.000 evrov na leto pa je primaknil prejšnja leta tudi vladni urad za zamejce po svetu. Letos je zaradi epidemije vse drugače.
Želijo ostati v Sloveniji
Na desettedensko poletno izobraževanje v Slovenijo bi moralo priti deset študentov, a so za zdaj le trije.
»Veliko poguma je treba, da si nekdo v času epidemije upa od doma,« je pojasnil dr. Leskovec.
Pravi, da se prilagajajo potrebam in željam vsakega študenta, torej povsem individualno. Nekateri so odložili čas prihoda v Slovenijo, nekateri se bodo izobraževali na daljavo.
Med letošnjimi študenti sta 21-letna Ana Vombergar in 20-letni David Turk iz Clevlanda v ZDA.
»Želim postati zdravnik in ostati v Sloveniji. Všeč mi je, da tu skrbite za svojo kondicijo, za svoja mesta, za druge ljudi, da jeste hrano z lastnega vrta,« je povedal David, ki se je vključil v delo laboratorija za genetiko na UKC Ljubljana. Slovenskega jezika se je naučil od starih staršev, ki sta se odselila iz Slovenije v ZDA po drugi svetovni vojni, od matere in tudi v društvu Slovencev v Clevlandu.
Nadia Magister, 31-letna modna oblikovalka in solopevka, pa prihaja iz Argentine. Asef ji je omogočil študij solopetja pri sopranistki Theresi Plut, kanadski Slovenki, ki se je že pred časom preselila v Evropo.
»Že nekajkrat sem bila v Sloveniji, a za krajši čas. Prihajala sem na poletne tečaje jezika, tu imam tudi tete in strice. Stari starši so nam dali občutek, da je tu naš dom. S Slovenijo sem povezana bolj kot s katerokoli državo na svetu, Slovenija je tudi v samem centru Evrope. Veliko možnosti je, da bom ostala tu,« je povedala Nadia.
