Znova premalo denarja za mirovne operacije

Ljubljana − Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je danes na skupni seji OZP in OEU o rebalansu proračuna za letošnje leto dejal, da ima MZZ do konca leta dovolj sredstev za poravnavo določenih, ne pa vseh obveznosti. Ostal bo tako dolg z naslova mirovnih operacij, ki znaša 14,2 milijona evrov in se bo prenesel v prihodnje leto.

MZZ ima za letos na voljo slabih 83 milijonov evrov, od tega gre 40 odstotkov sredstev za plače uslužbencev in diplomatov, ki delujejo tako doma kot v tujini, so pojasnili na MZZ. Proračun za leto 2015 pa predvideva še manj sredstev, dobrih 65 milijonov evrov.

Odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) in za zadeve Evropske unije (OEU) sta v preteklosti sicer že sprejela sklep, da bi sredstva za članarine, mednarodne operacije in druge mednarodne obveznosti prenesli z MZZ na ministrstvo za finance, a se to po besedah ministra Erjavca še ne bo zgodilo. Bo pa MZZ s tega naslova poskušal storiti vse, da Slovenija zaradi neporavnanih obveznosti s tega naslova ne bo imela kakšne škode, kot je npr. izguba glasovalnih pravic, je dejal vodja slovenske diplomacije.

V zvezi s članstvom v mednarodnih organizacijah je še poudaril, da samo članstvo »ni zadosti.« »Potrebno je nekaj tudi narediti, a to dodatno stane. Moti me, da ponekod samo plačujemo članarine, ne znamo pa iz tega potegniti kaj več,« je dejal zunanji minister. Zavzel se je za analizo tega, katera mednarodna članstva Slovenija potrebuje, ki bi jo morala opraviti vsa ministrstva.

Dodal je še, da so bila pogajanja z ministrom za finance težka, saj je denarja premalo. MZZ za zdaj tudi ne bodo mogli uresničiti želje po odpiranju novih diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), hkrati pa se tudi ne obetajo več rezi na postavkah pri DKP. Prihranki pri zapiranju DKP so zanemarljivi, je poudaril Erjavec.

Dodal je, da je MZZ leta 2012 zaprl sedem DKP in prihranili 2,5 milijona evrov, zato je izrazil prepričanje, da z delovanjem predstavništev, predvsem v delu, ki se nanaša na gospodarsko diplomacijo, pridobimo več koristi kot s prihranki pri zapiranju. Erjavec sicer kljub vsemu podpira idejo, da bi Slovenija odprla konzulat vsaj v Istanbulu.

Glede širitve DKP mreže je zunanji minister še razkril, da računa na nekaj sredstev tudi z naslova nasledstva po nekdanji SFRJ, v okviru katerega je Slovenija že dobila rezidenci v Rimu in Milanu, obetajo se pa ji še nekatere na afriški celini. V zvezi s palačo v Rimu je Erjavec dejal, da je sam naklonjen prodaji, a odločitev še ni bila sprejeta.