Tiskane izdaje
Škofljica – Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) namerava že prihodnje leto začeti graditi zoženih 700 metrov štiripasovne prometnice od Rudnika do Lavrice, v javnosti pa je vse več pomislekov o smiselnosti izvedbe projekta – še posebno v Koaliciji za trajnostno prometno politiko in med prebivalci Lavrice.
Politika, javnost in stroka se, kot kaže, ne morejo dogovoriti, kako bi v zadovoljstvo vseh uredili čezmerno prometno obremenjeno dolenjko. Predsednik krajevne skupnosti Lavrica Bojan Božič je za Delo povedal, da jih doslej še nihče ni vprašal, kakšno je njihovo stališče do ureditve prometa skozi njihov kraj, ki ga vsak dan obremeni 17.700 motornih vozil. O tem nameravajo danes pisno obvestiti evropsko komisarko za promet Violeto Bulc. »Kjer nameravajo zgraditi zoženo štiripasovnico, že zdaj ni nobene gneče. O stvareh, ki so tako pomembne za naš kraj, nas sploh ne seznanjajo,« pravi Božič. Škofljiški župan Ivan Jordan včeraj za Delo ni bil dosegljiv.
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko so s prvim podpisanim Matejem Ogrinom pozvali vlado, naj sprejme ukrepe za ureditev nevzdržnega stanja na Dolenjski cesti. Zavzemajo se za pločnik in kolesarsko stezo na obeh straneh ceste skozi naselje ter prometni režim, ki bo pripomogel k večji rabi javnega prevoza. DRSI ob predvideni ureditvi sicer načrtuje ureditev kolesarske povezave (večnamenske poti) po desni strani železniške proge (gledano v smeri Novega mesta) in nato prek urejenega nivojskega prehoda nazaj na glavno cesto pri krajevni tabli Lavrica.
Po mnenju Koalicije je rešitev dodaten tretji vozni pas, ki bo izmenljiv glede na smer zgoščenega prometa. Tretji vozni pas bi bil namenjen predvsem javnemu prometu in osebnim vozilom s tremi ali več potniki. S tem ukrepom bi spodbudili in nagradili uporabnike avtobusa in vozila s tremi ali več potniki. Ukrep bi torej spodbudil ljudi k uporabi javnega prevoza in večji zasedenosti vozil. Vladi so posredovali tudi poziv, da prekine z vsemi aktivnostmi glede širitve Dolenjske ceste od Rudnika do Lavrice in počaka na prometne učinke gradnje polnega avtocestne priključka v Šmarju - Sapu.
DRSI brez študije
V DRSI nimajo izdelane prometne študije, koliko tranzitnega prometa se bo z dolenjke preusmerilo na avtocestni (AC) priključek v Šmarju - Sapu. Dars namreč namerava marca začeti gradnjo uvoznega priključka na AC proti Ljubljani, saj se je v tem delu grosupeljske občine na AC zdaj mogoče vključiti le v smeri Obrežja. Naložba bo stala 7,7 milijona evrov in bo predvidoma končana leto pozneje. Na podlagi predhodno izdelanih študij za območje Škofljice na Darsu ocenjujejo, da bo AC priključek delno razbremenil sedanjo cestno povezavo skozi Škofljico, vendar verjetno ne bo v celoti odpravil zastojev.
Zožano štiripasovnico bodo predvidoma začeli graditi na začetku prihodnjega leta. Na javni razpis se je javilo 18 gradbenih podjetji med katerimi je najcenejša ponudba novomeškega podjetja CGP v višini dobrih 548.000 evrov. Januarja se bodo župani predvidoma sestali s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter poskušali doseči dogovor o umestitvi škofljiške obvoznice v prostor.
Za župane štiripasovnica začasna rešitev
Po besedah kočevskega župana Vladimirja Prebiliča je edina trajna rešitev obvoznica mimo Škofljice, zožena štiripasovnica pa le začasni ukrep, ki je boljši od izmeničnega tretjega pasu. Po njegovem mnenju je treba za celovito rešitev prometnih težav na cesti Kočevje–Ljubljana čim prej vzpostaviti potniški promet na kočevski železniški progi, za kar je država zagotovila denar v proračunih za leti 2016 in 2017. Ižanski župan Janez Cimperman ima dovolj študij in pravi, da je skrajni čas za dejanja. Prvi ukrep je gradnja zožene štiripasovnice, a se mora takoj začeti s projektom obvoznice, ki pomeni tudi razvoj južnega dela Slovenije vse do Kostela. »Ko sem se s problemom obvoznice začel ukvarjati, sem bil star 50 let, zdaj jih imam 64, ampak kam dlje kakor pred štirinajstimi leti še nismo prišli,« je povedal Cimperman.
Kdaj bi lahko bila končana celotna razvojna os 3A, minister Gašperšič prejšnji petek po sestanku z župani ni mogel napovedati. To bo skupaj s potrebnimi finančnimi sredstvi natančneje določeno v nacionalnem programu za projekte na cestnem in železniškem omrežju. Sedanja namenska finančna sredstva, ki se zbirajo pri registraciji vozil, namreč omogočajo le ohranjanje sedanjega stanja oziroma »flikanju obstoječega omrežja«, kot se je slikovito izrazil minister Gašperšič.
