Žrtvam kaznivih dejanj pomaga posebna služba

Spoštljiva obravnava in učinkovita zaščita: Slovenija tudi sistemsko uredila položaj oškodovancev v kazenskih postopkih

Objavljeno
25. februar 2020 06.00
Posodobljeno
25. februar 2020 06.00
Pri nas je največ žrtev družinskega nasilja in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Foto Shutterstock
Ljubljana – V dobrih štirih mesecih, kar pri okrožnem sodišču v Ljubljani deluje služba za podporo oškodovancem kaznivih dejanj, so pomagali že petindvajsetim osebam v osemnajstih primerih, med njimi jih je večina žrtev kaznivega dejanja nasilja v družini in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Polona Malovrh
Mama in njen mladoletni otrok sta bila žrtvi kaznivega dejanja nasilja v družini. Ker sta se močno bala obdolženca, se z njim na zaslišanju nista želela fizično srečati. Na tej točki se je v primer vključila Služba za podporo oškodovancem (SPO) in v soglasju s sodnico organizirala »ločeno« zaslišanje. Sodnica, obdolženi in zagovornik so bili v eni stavbi sodišča, od koder so se prek videokonference povezali z oškodovancema na drugi lokaciji. Tako oškodovanca nista prišli v stik z obdolženim niti na vhodu v stavbo niti pred razpravno dvorano, je pa lahko obdolženec oškodovancema neposredno zastavljal vprašanja. Kot pojasnjujejo v SPO, so oškodovancema prihranili stres, ki bi ga doživela, če bi bil obdolženi neposredno prisoten, prav tako sta se »na daljavo« lažje izpovedovala ter, kot sta na koncu dejala, povedala res vse, kar sta želela.


Odločilna je ocena ogroženosti žrtve


SPO se v primer vključi, ko od preiskovalnega sodnika ali predsednika senata v fazi glavne obravnave prejme individualno oceno ogroženosti za posameznega oškodovanca. Oceno izdela policija, po potrebi jo ažurira državno tožilstvo. Na podlagi individualne ocene ter pridobljenih osnovnih podatkov o zadevi SPO stopi v stik z oškodovancem, kateremu najprej pošlje informacije za oškodovance ter ga seznani, da mu je na voljo tudi za dodatna vprašanja v zvezi s postopkom, torej tudi z morebitnimi zaščitnimi ukrepi. Ti so, pravi Mateja Jazbec z okrožnega sodišča, odvisni od posameznega oškodovanca: »Nekateri želijo dodatno varovanje v času zaslišanja, drugi se ne želijo izpovedovati v prisotnosti obdolženca; v teh primerih slednjega med izpovedbo oškodovanca napotimo iz razpravne dvorane ter ga kasneje seznanimo z izpovedbo oškodovanca.

25
žrtvam kaznivih dejanj je v štirih mesecih pomagala Služba za podporo oškodovancem pri okrožnem sodišču v Ljubljani


Tretji spet ne želijo, da je obdolženi fizično prisoten v kateremkoli trenutku zaslišanja, zato oškodovancu omogočimo neposredno zaslišanje prek videokonferenčne povezave z druge lokacije. Uporaba ukrepov je odvisna od želje oškodovanca in mnenja SPO, ali je želja utemeljena. Sodnik pa je tisti, ki odloči, ali bo želji oškodovanca ter predlogu SPO sledil.« Prav individualna obravnava oškodovancev, ki imajo posebne potrebe po zaščiti, je prednost nove SPO, ki jo je v naš pravni red prinesla lani implementirana direktiva o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Z njo je Slovenija končno tudi sistemsko uredila položaj oškodovancev v kazenskih postopkih. A za zdaj SPO, katere ustanovitev je v pristojnosti vsakega posamičnega sodišča, kot rečeno, deluje le v ljubljanskem »okrožju«. V njej so zaposlene pravnica ter dve socialni delavki. V večini primerov se, pravijo, srečujejo z žrtvami osebnih kaznivih dejanj, kot denimo dejanj zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke ..., ne odklonijo pa niti pomoči drugim oškodovancem. Če se izkaže, da oškodovanec potrebuje psihosocialno pomoč, mu SPO predlaga tudi obisk centra za socialno delo ali nevladnih organizacij.


V Beli obroč se zateče prek šesto žrtev


image
V Belem obroču zaznavajo vse več starejših žrtev družinskega nasilja. Foto: Igor Mali


Ena tistih, na katero se vsako leto obrne na stotine žrtev kaznivih dejanj, je Beli obroč, ki žrtvam poleg pravne brezplačno nudi tudi psihoterapevtsko pomoč. Okrog šesto oseb letno se oglasi pri njih, pravi podpredsednica društva, pravnica Nevenka Stanić Ristovič, po večini gre za žrtve družinskega nasilja, izpostavljene spolnemu, ekonomskemu nasilju, zadnje čase je tudi veliko nasilja nad starejšimi osebami, za katere skrbijo družinski člani. »Žrtve potrebujejo ob prvem srečanju predvsem moralno podporo, saj se velikokrat čutijo krive za dejanja,« dodaja, »a kljub temu vse kaznivega dejanja ne prijavijo. Izkušnje kažejo, da iz finančnih razlogov, saj naj bi se žrtev ob prijavi kaznivega dejanja umaknila na varno, vendar le za določeno obdobje, kar posledično pomeni izgubo svojega doma. Drugi najpogostejši razlog je dolgotrajnost kazenskega postopka.«

Pri okrožnem sodišču Ljubljana deluje služba za podporo oškodovanim v kaznivih dejanjih.
V petih mesecih obravnavali osemnajst primerov.
K nevladnikom v Beli obroč se letno zateče šesto žrtev.


Oškodovance so na okrožnem sodišču tudi doslej velikokrat obravnavali podobno, kot jim nalaga novelirani zakon o kazenskem postopku. A ker postopek ni bil zakonsko predpisan, je to zahtevalo poseben angažma sodnikov. Zdaj je to vlogo, kot rečeno, prevezla SPO.