Žrtve, ki spregovorijo, največkrat deležne molka
Storilec spolnega nasilja in nadlegovanja je največkrat poznan, nasilje pa se pogosto zgodi v obdobju mladoletnosti.
Odpri galerijo
Večino od okoli 150 pričevanj, ki jih je zajela analiza inštituta, so podale ženske, o spolnem nasilju pa je spregovorilo še šest moških in ena transspolna oseba. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Analiza več kot 150 različnih anonimnih pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju, ki jih je od marca zbral Inštitut 8. marec, kaže, da v več kot polovici primerov žrtev storilca pozna, največ spolnega nasilja pa se dogaja za domačimi stenami. Prisotno pa je tudi na delovnem mestu. Na višji poziciji ko je storilec, hujše je spolno nadlegovanje.
Barbara Eržen
»Stara sem 33 let in nikoli še nisem imela službe, kjer ne bi bila deležna verbalnega nadlegovanja s strani nadrejenih,« je v enem od pričevanj, ki so ga razkrili v sklopu kampanje #jaztudi, zapisala žrtev spolnega nadlegovanja. Ko so žrtve o tem spregovorile, pa so bile, kot izhaja iz analize pričevanj, največkrat deležne molka, le v 15 odstotkih primerov je okolica žrtev podprla. »Skrb vzbujajoče pa je, da žrtve, ki s tem seznanijo preostale člane družine, pri njih ne dobijo podpore,« je opozorila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Polovica jih je v anonimnih pričevanjih opisala spolno nasilje iz časa njihove mladoletnosti, približno četrtina pa je bila žrtev spolnega nasilja in nadlegovanja, ko so bile mlajše od 15 let. Največ pričevanj je opisovalo neprimerno dotikanje, zasledili so tudi več primerov javnega razkazovanja, v četrtini primerov je šlo za posilstvo.
Čeprav je veliko možno narediti na individualni ravni, pa v Inštitut 8. marec še vedno pozivajo tudi k nujnosti redefinicije kaznivega dejanja posilstva, za kar so zbrali nekaj manj kot 6000 podpisov. Dvom o ustreznosti ureditve trenutne definicije kaznivega dejanja posilstva je postal čedalje večji, potem ko je v začetku leta odmevala sodba višjega sodišča v Kopru. Moškega, ki je imel spolni odnos z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je zaspala, je sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, kar pa ne spada med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Določilo mu je deset mesecev zapora.
Model »ne pomeni ne« temelji namreč na zmotni predpostavki, da je oseba ves čas na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti. Velik delež žrtev spolnega nasilja in posilstva otrpne, v tem stanju pa ne morejo izraziti ničesar in se tudi niso zmožne upirati. »Redefinicija v smislu 'da pomeni da' je pomembna, ker nudi maksimalno varnost žrtve,« je izpostavila Mojca Lukan in pri tem opozorila, da v medresorsko skupino pravosodno ministrstvo, ki pripravlja spremembe, ni povabilo članov civilne družbe.
Ministrstvo za pravosodje najprej napoveduje temeljito analizo pravnomočno zaključenih kazenskih zadev, predvsem v zvezi s kaznivim dejanjem posilstva in povezano tudi s kaznivima dejanjema spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe. Iz konkretnih zadev pa naj bi sledile tudi spremembe. Hitrost spreminjanja kazenskega zakonika, o katerem na pravosodnem ministrstvu pravijo, da se ga ne gre lotevati na hitro in brez premisleka, je deloma odvisna od obsega in vsebine predlaganih sprememb, predvidevajo pa, da bodo ustrezne rešitve oblikovane še v letošnjem letu, z njihovim sprejetjem v državnem zboru in uveljavitvijo v prihodnjem letu.
Barbara Eržen
»Stara sem 33 let in nikoli še nisem imela službe, kjer ne bi bila deležna verbalnega nadlegovanja s strani nadrejenih,« je v enem od pričevanj, ki so ga razkrili v sklopu kampanje #jaztudi, zapisala žrtev spolnega nadlegovanja. Ko so žrtve o tem spregovorile, pa so bile, kot izhaja iz analize pričevanj, največkrat deležne molka, le v 15 odstotkih primerov je okolica žrtev podprla. »Skrb vzbujajoče pa je, da žrtve, ki s tem seznanijo preostale člane družine, pri njih ne dobijo podpore,« je opozorila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Polovica jih je v anonimnih pričevanjih opisala spolno nasilje iz časa njihove mladoletnosti, približno četrtina pa je bila žrtev spolnega nasilja in nadlegovanja, ko so bile mlajše od 15 let. Največ pričevanj je opisovalo neprimerno dotikanje, zasledili so tudi več primerov javnega razkazovanja, v četrtini primerov je šlo za posilstvo.
Čeprav je veliko možno narediti na individualni ravni, pa v Inštitut 8. marec še vedno pozivajo tudi k nujnosti redefinicije kaznivega dejanja posilstva, za kar so zbrali nekaj manj kot 6000 podpisov. Dvom o ustreznosti ureditve trenutne definicije kaznivega dejanja posilstva je postal čedalje večji, potem ko je v začetku leta odmevala sodba višjega sodišča v Kopru. Moškega, ki je imel spolni odnos z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je zaspala, je sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, kar pa ne spada med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Določilo mu je deset mesecev zapora.
Model »ne pomeni ne« temelji namreč na zmotni predpostavki, da je oseba ves čas na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti. Velik delež žrtev spolnega nasilja in posilstva otrpne, v tem stanju pa ne morejo izraziti ničesar in se tudi niso zmožne upirati. »Redefinicija v smislu 'da pomeni da' je pomembna, ker nudi maksimalno varnost žrtve,« je izpostavila Mojca Lukan in pri tem opozorila, da v medresorsko skupino pravosodno ministrstvo, ki pripravlja spremembe, ni povabilo članov civilne družbe.
Ministrstvo za pravosodje najprej napoveduje temeljito analizo pravnomočno zaključenih kazenskih zadev, predvsem v zvezi s kaznivim dejanjem posilstva in povezano tudi s kaznivima dejanjema spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe. Iz konkretnih zadev pa naj bi sledile tudi spremembe. Hitrost spreminjanja kazenskega zakonika, o katerem na pravosodnem ministrstvu pravijo, da se ga ne gre lotevati na hitro in brez premisleka, je deloma odvisna od obsega in vsebine predlaganih sprememb, predvidevajo pa, da bodo ustrezne rešitve oblikovane še v letošnjem letu, z njihovim sprejetjem v državnem zboru in uveljavitvijo v prihodnjem letu.
