»Župani so odgovorni za zdravje Romov«

Vodne cisterne v romskih naseljih, kjer nimajo pitne vode, spet pomembne. Župan Gregor Macedoni: Romi so posebno zdravstveno tveganje.
Fotografija: Del romskega naselja Žabjak, kjer Romi živijo v človeka nevrednih življenjskih pogojih. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Del romskega naselja Žabjak, kjer Romi živijo v človeka nevrednih življenjskih pogojih. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – V dolenjskih in belokranjskih romskih naseljih tamkajšnji prebivalci večinoma upoštevajo vladne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V prihodnje se težave lahko pojavijo v vseh tistih naseljih, kjer nimajo zagotovljene pitne vode, zato je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ministrstvu za zdravje priporočil namestitev cistern.

»Pripravili smo predlog glede na sedanje epidemiološke razmere, da bi preprečili in obvladali širjenje okužb z virusom sars-cov-2 in ga posredovali na ministrstvo za zdravje. Svetovali smo, da se na krajevno običajen način namesti cisterne s pitno vodo v romskih naseljih, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda,« je na NIJZ povedal Samo Belavič Pučnik.



Na omenjenem inštitutu nam niso odgovorili na vprašanje, v katerih naseljih so morda že zasledili okužbo s koronavirusom. Tako kakor je javni podatek število umrlih v metliškem domu starejših občanov, bi moral biti tudi javni podatek, koliko ljudi v romskih naseljih je okuženih s to nalezljivo boleznijo, pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan.


Poziv Foruma županom


Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov, ki je pred kratkim pisal nekaterim županom, naj v romskih naseljih vendarle zagotovijo pitno vodo, pravi, da zdravstveni problemi še bolj eskalirajo tam, kjer ljudje nimajo urejenega bivalnega okolja. »Zdaj se pripadniki romske skupnosti zadržujejo predvsem doma, brez ustreznih pogojev za bivanje, in kar je najpomembnejše, ostajajo brez pitne vode v posameznih naseljih,« je povedal Rudaš.

»V romskem naselju Žabjak je vsem Romom omogočen dostop do skupinskih pip,« je povedal Janez Doltar, zadolžen za reševanje romskih težav v novomeški občini. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»V romskem naselju Žabjak je vsem Romom omogočen dostop do skupinskih pip,« je povedal Janez Doltar, zadolžen za reševanje romskih težav v novomeški občini. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so prav župani odgovorni in pristojni za zagotavljanje ustreznih razmer in pogojev za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. »Zagotovljen dostop do pitne vode je pri tem ključen. Zato je v obdobju epidemije covida-19 še toliko bolj pomembno, da župani to uredijo v lokalni skupnosti,« je prepričana Urška Štorman z ministrstva za zdravje. ​​​​​​​Po neuradnih podatkih živi v Sloveniji v 128 naseljih okoli 10.000 pripadnikov romske skupnosti.



Ribniški župan Samo Pogorelc je povedal, da namerava občina prihodnji teden sprejeti določene ukrepe, med katere sodi namestitev cisterne za vodo v romsko naselje Goriča vas. »Mi Romov ne zanemarjamo, vendar moramo ravnati skladno s prioritetami, saj niti od države še nismo prejeli dovolj zaščitne opreme za zdravstveni dom in pripadnike civilne zaščite,« je povedal Pogorelc.



Neformalni romski vodja Branko Hudorovič pravi, da bi potrebovali tudi zaščitne maske in razkužilo za roke. Napovedi za namestitev cisterne se je razveselil, čeprav je leta 2016, ko jim jo je hotela dostaviti takratna vlada Mira Cerarja, tako pomoč zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevajo vodo iz pip.


Epidemija pognala strah v kosti


Na vprašanje Dela, ali imajo izdelan akcijski načrt v primeru povečanega števila okuženih v največjem romskem naselju Žabjak v državi (800 prebivalcev), je novomeški župan Gregor Macedoni povedal, da se zaveda, da predstavlja romska skupnost zaradi bivanjskih, izobrazbenih in socialnih razmer posebno zdravstveno tveganje. Z nevladnimi organizacijami so se dogovorili za posebno obveščanje in opozarjanje v največjem romskem naselju. Ukrepe v primeru okužb nameravajo izvajati enako kot v primeru vseh drugih bolnikov.

Večinoma barakarsko romsko naselje v Dobruški vasi v škocjanski občini FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Večinoma barakarsko romsko naselje v Dobruški vasi v škocjanski občini FOTO: Bojan Rajšek/Delo


V občini Krško imajo dve romski naselji Kerinov grm in Drnovo, po zagotovilih župana Mirana Stanka je Romom zagotovljen tudi dostop do pitne vode, spoštujejo tudi vladne ukrepe, zaradi česar morebitni dodatni ukrepi občine niso potrebni. V grosupeljski občini je nelegalno naselje v Ponovi vasi, kamor bodo, po potrebi, Romom pripeljali cisterno z vodo, je povedal direktor občinske uprave Dušan Hočevar. Prihodnji teden se bodo občinski inšpektorji sestali z romskim svetnikom zaradi uvedbe morebitnih dodatnih zaščitnih ukrepov.



Škocjanski župan Jože Kapler je pred kratkim prebivalce v romskem naselju v Dobruški vasi pozval, naj ostajajo doma. Občina jim ne namerava namestiti cistern z vodo, saj so jih prejeli od nekdanje Cerarjeve vlade in vse po vrsti tudi uničili. »V nelegalnem naselju jim je občina pred leti uredila vodovodni jašek, le cevi bi morali razpeljati po domovih, a tega niso storili,« je povedal Kapler. Matjaž Hudorovac iz metliškega romskega naselja Rosalnice je povedal, da se ljudje zadržujejo doma ter da hodijo le po pakete s hrano na sedež Rdečega križa v Metliko. »Prestrašeni smo,« pravi Hudorovac.

Komentarji: