Županu Fištravcu ovadba zaradi »luknje«

Maribor – Fiasko okrog nesojene franšize ameriške univerze na parceli na Studencih je župana Andreja Fištravca stal kazenske ovadbe. Vzrok ni prodaja zemljišča arabskemu poslovnežu Hilalu Arnaoutu, temveč podelitev stavbne pravice za 99 let. Fištravec je pogodbo podpisal brez soglasja mestnega sveta.

Župan Fištravec nam je sporočil, da je za ovadbo izvedel iz medijev in da pred tem ni bil uradno zaslišan: »Sledili smo strokovnim predlogom uprave pri čemer po zakonu zadošča javna objava o podelitvi stavbne pravice, kar je bilo v letu 2013 z objavo na spletni strani MO Maribor izvedeno.«

Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa imena ovadenega ni razkril. Pisno je pojasnil, da so prejeli kazensko ovadbo zoper eno odgovorno fizično osebo Mestne občine Maribor zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic zaradi sporne podelitve stavbne pravice.

Bilo je v začetku januarja 2014, ko je Fištravec sklical predstavnike sedme sile in zmagoslavno dejal: »Prodali smo znamenito luknjo.« Zemljišče, kjer je nekdanji župan Franc Kangler načrtoval Mariborsko kulturno središče, a so se mu načrti sfižili, je Fištravec prodal za 610.000 evrov. Formalni prodajalec je bilo občinsko podjetje ZIM, a Fištravec je bil tisti, ki se je s svojim svetovalcem Markom Kovačičem odpravil v Kuvajt in tam z Arnaoutom, ki je bil edini interesent, zapečatil posel.

Še med pogajanji o prodaji parcele je občina objavila tudi razpis za podelitev stavbne pravice. Nazadnje je pogodbo za 99 let sklenila z Arnaoutovim mariborskim podjetjem Ebla po mesečni ceni 533 evrov. Soglasja mestnega sveta Fištravec za to ni imel, zato so kriminalisti proti njemu napisali kazensko ovadbo.

Univerze pa še kar ni

Po prodaji zemljišča se je zaradi visokoletečih načrtov kuvajtskega poslovneža še naprej precej prašilo. Mestni svet je konec leta 2014 po skrajšanem postopku spremenil prostorski akt, s katerim je mestna oblast Arnaoutu omogočila precejšnjo pocenitev investicije. V podzemni garaži bi moral zagotoviti najmanj sto parkirnih mest oziroma osemkrat manj, kot je določal stari odlok.

Vendar Arnaoutu niti to ni koristilo. Lani je projekt zamrznil in parcelo zdaj prodaja za isto ceno, po kateri jo je kupil. Menda je spoznal, da bi bila investicija predraga, in je začel razmišljati o tem, da bi jo uresničil v kakšnem že zgrajenem objektu; v igri je bila nekdanja Osnovna šola Ivana Cankarja v središču mesta. »Cilj prodaje in želja vodstva mestne občine Maribor je bilo zapolniti prostor gradbene jame z novimi vsebinami, saj luknja kazi podobo mesta. Žal omenjeno lokacijo spremlja nesreča, saj so se izjalovili vsi projekti,« so še odgovorili z mestne občine.