
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Partnerji projekta Za življenje brez nevarnih kemikalij, med njimi tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so opravili anketo, ki razkriva, da so potrošniki zaskrbljeni zaradi skritih kemijskih nevarnosti v izdelkih za vsakdanjo rabo.
Raziskava je pokazala rast deleža anketirancev, ki menijo, da so dobro informirani glede škodljivih kemikalij v izdelkih. Letos je tako poročalo 17 odstotkov vprašanih, kar je dve odstotni točki več kot lani. Delež tistih, ki menijo, da niso dovolj informirani, se je zmanjšal s 46 na 41 odstotkov, so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Potrošnike najbolj zanima problematika rakotvornih snovi, o čemer želijo pridobiti še več informacij. Menijo, da najbolj poznajo področje mikroplastike, a bi želeli o tem izvedeti še več, so zapisali v ZPS. Prav tako se je povečalo zanimanje za t. i. snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC) in imajo resne, pogosto tudi nepopravljive škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje, ter za t. i. večne kemikalije, ki so znane po izjemni obstojnosti.
Potrošniki so zelo zaskrbljeni zaradi potencialno škodljivih kemikalij v vsakdanjih izdelkih, kot so detergenti, kozmetika, izdelki za osebno nego, otroški izdelki, tekstil, pohištvo in embalaža za živila, je pokazala anketa, in se zato obračajo na bolj trajnostne blagovne znamke.
Letos je 42 odstotkov vprašanih menilo, da so bolj trajnostni izdelki, označeni z zaupanja vredno zeleno oznako, varnejši in vsebujejo manj škodljivih kemikalij kot običajni, kar je za šest odstotnih točk več kot lani. Če bi bilo ugotovljeno, da izdelek vsebuje škodljive kemikalije, bi 40 odstotkov ljudi iskalo alternativne izdelke ali opustilo nakup, če ti ne bi obstajali. Dobra četrtina sodelujočih (26 odstotkov) pa takšnih izdelkov sploh ne bi kupila.
Na anketo so odgovarjali potrošniki iz Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije, izvedli pa so jo v spomladanskih mesecih leta 2024 in 2025.

Kot odgovor na zahteve javnosti po strožji zakonodaji so v okviru kampanje Za življenje brez nevarnih kemikalij že lani objavili peticijo, s katero so odločevalce pozvali k sprejetju strožjih politik na ravni EU.
»Škodljive kemikalije, ki se skrivajo v vsakdanjih izdelkih, tiho zastrupljajo naša telesa in planet. Njihova prepoved ni le izbira, temveč odgovornost za zaščito vseh nas in prihodnjih generacij. Potrošniške organizacije pozivajo odločevalce, naj bolj aktivno omejijo nevarne kemikalije v izdelkih za vsakdanjo rabo,« so poudarili v ZPS.
Vodja projektov z Zveze potrošnikov Slovenije Urša Šmid je dejala, da je ob obilju ponudbe ter pogosto agresivnih načinih prodaje in prikritem oglaševanju izjemno zapleteno sprejemati prave, racionalne odločitve, ki ne bodo škodile zdravju ali okolju.
»Potrošniki niso kemiki, informacije na izdelkih so pogosto pomanjkljive ali pa jih sploh ni. Takšen primer so nevarne kemikalije v tekstilnih izdelkih ali igračah. Zato je zelo težko izbrati varne izdelke,« so jo povzeli v sporočilu za javnost.
Količina aktivnih snovi se je v primerjavi z letom prej povečala v treh glavnih skupinah fitofarmacevtskih sredstev, in sicer pri moluskicidih za okoli 55 odstotkov, pri insekticidih in akaricidih za približno 29 odstotkov ter pri fungicidih in baktericidih za okoli dva odstotka, so sporočili s statističnega urada.
Količina aktivnih snovi v herbicidih je ostala približno enaka, po drugi strani pa se je količina aktivnih snovi zmanjšala pri prodanih fitofarmacevtskih sredstvih v skupinah regulatorjev rastlin za približno deset odstotkov ter pri drugih fitofarmacevtskih sredstvih za okoli 40 odstotkov.
Skupno je bilo prodanih za okoli 536 ton aktivnih snovi v fungicidih. Največ so k njim prispevali anorgansko žveplo (260 ton), fungicidi na osnovi ftalimidov (99 ton) in fungicidi na osnovi bakrovih spojin (45 ton).
Prodanih je bilo tudi za približno 141 ton aktivnih snovi v herbicidih, največ v skupini herbicidov na osnovi organofosfornih spojin (78 ton). Aktivnih snovi v insekticidih je bilo za okoli 49 ton, največji delež (41 ton) pa je predstavljala skupina nerazvrščenih insekticidov in akaricidov.
Skupine z najmanjšimi deleži prodanih aktivnih snovi so bili moluskicidi (štiri tone), regulatorji rasti rastlin (pet ton) in druga fitofarmacevtska sredstva (tri tone).
Komentarji