Zvezdan Pirtošek imenovan za neodvisnega strokovnjaka ZN za pravice starejših

Slovenski zdravnik dr. Zvezdan Pirtošek je bil imenovan na pomembno mednarodno funkcijo neodvisnega strokovnjaka za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb, ki deluje v okviru medvladnega organa Svet OZN za človekove pravice. Imenovanje predstavlja pomembno priznanje tako za njegovo dolgoletno strokovno delo kot tudi za slovensko znanje na področju staranja in zdravja starejših.

Zvezdan Pirtošek: Srečno otroštvo pušča fizične sledi na možganih

Pirtošek je uveljavljen strokovnjak na področju nevrologije, posebej znan po svojem delu na področju nevrodegenerativnih bolezni, demence in staranja možganov. Je predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani. Njegovo delo je prepoznano tudi v širšem mednarodnem prostoru, kjer sodeluje v različnih strokovnih in raziskovalnih pobudah. 

Pirtoška je za prestižno funkcijo predlagal veleposlanik Indonezije in trenutni predsednik Sveta OZN za človekove pravice Reza Suryodipuro.

Kakšne so naloge neodvisnega strokovnjaka?

Funkcija neodvisnega strokovnjaka za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb ima pomembno nalogo spremljanja položaja starejših po svetu. Neodvisni strokovnjak analizira, ali so starejši izpostavljeni diskriminaciji, socialni izključenosti ali neenakopravni obravnavi, ter na to opozarja mednarodno skupnost. Poseben poudarek je na boju proti diskriminaciji na podlagi starosti oziroma starizmu. Predsodki in sistemske ovire so namreč pogosto razlog, da starejši ne morejo v celoti uveljavljati svojih pravic.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je specialist nevrologije. FOTO: Leon Vidic

Neodvisni strokovnjak za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb v okviru svojega mandata pripravlja poročila za organe Združenih narodov, v katerih predlaga konkretne izboljšave in ukrepe. Pomemben del njegovega dela so obiski posameznih držav, kjer na terenu ocenjuje dostop starejših do zdravstvenih storitev, socialne varnosti in dolgotrajne oskrbe. Na podlagi teh ugotovitev državam svetuje pri oblikovanju politik z namenom omogočanja dostojnega staranja, večje socialne zaščite ter učinkovitejše zaščite pred nasiljem in zanemarjanjem.

Funkcija ima posebno težo tudi zato, ker na mednarodni ravni še ne obstaja zavezujoča konvencija, ki bi celovito urejala pravice starejših, kot to velja za nekatere druge ranljivejše skupine.