ZZZS minirala Šabedrov aneks
Družinski zdravniki: Sindikat krivi ZZZS, da napeljuje k malomarnemu zdravljenju, na potezi je vlada.
Odpri galerijo
Minister za zdravje Aleš Šabeder pravi, da je ključni razlog, da je UO ZZZS zavrnil njegov predlog aneksa, dikcija, ki govori o zagotavljanju osebnega zdravnika.
Ljubljana – Upravni odbor zdravstvene zavarovalnice (UO ZZZS) se je na točki družinski zdravniki razšel z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom. Zavrnil je ministrov predlog aneksa k splošnemu dogovoru o obremenitvah družinskih zdravnikov. Če arbitraža 6. maja med partnerji ne uspe, vlada pa 15. maja na seji zataji, bo junija pred zaprtimi ambulantami ostalo prek sto tisoč Slovencev.
Agonija primarnega zdravstva se je z oceno upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje (UO ZZZS), po kateri je meja za odklanjanje novih pacientov pri 1895 glavarinah nedosegljiv cilj, poglobila. Aneks s 1895 glavarinami je zdravnikom obljubil minister Šabeder, zapisali so jih tudi v stavkovni sporazum vlade ter sindikata Fides, toda UO ZZZS vztraja pri državnem povprečju – 2417 glavarinah. Če se »partnerji« o spornih vprašanjih ne dogovorijo, bo morala potezo potegniti vlada, ki sicer ni dolžna upoštevati mnenja UO ZZZS, ki trdi, da bi pri 1895 glavarinah in ob zavezi, da noben bolnik ne sme ostati brez osebnega zdravnika, Slovenija potrebovala vsaj tristo dodatnih zdravnikov, ki jih ni kje vzeti. Po podatkih ZZZS ima vsaka od zdravstvenih izpostav ta hip vsaj tri zdravnike, katerih obremenitev je nižja od državnega povprečja.
Glavna težava 170.000 selivcev
Minister Šabeder, ki je po sestanku s koordinativnim telesom družinske medicine, stopil pred medije, pravi, da se vsi strinjajo, da 1895 glavarinskih količnikov zagotavlja varno oskrbo, odprto ostaja le vprašanje, kako v aneks natančneje zapisati, da noben zavarovanec ne sme ostati brez osebnega zdravnika, pri čemer so velika težava demografska gibanja: »Rešiti moramo vprašanje 170.000 ljudi letno, ki prehajajo iz regije v regijo. Že opredeljenih pacientov tudi zdravniki pri 1895 glavarinah ne bodo odklanjali. To bodo lahko storili le novi timi.« Osebnega zdravnika nima izbranega okrog pet odstotkov Slovencev.
Na ZZZS zaradi pritiskov in žaljivih anonimk z grožnjami ne dajejo izjav, neznanega storilca pa naj bi ovadili. »Sprašujem se, ali ni anonimka prišla kar iz njihove lastne hiše, tiste, za katero se je izkazalo, da je lagala tudi o obremenitvah zdravnikov v Celju, ki da porabijo za pacienta 13 minut; porabijo jih osem. Vlada se mora neposredno pogovarjati z zdravniki, ki želijo dati odpoved, ne prek ljudi, ki manipulirajo, čim odprejo usta,« je oster Igor Mužević, predsednik sindikata Praktikum.
»Ovaditi bi jih bilo treba!«
»Organi pregona bi morali po uradni dolžnosti ukrepati proti ZZZS zaradi neposrednega napeljevanja k malomarnemu zdravljenju. Čudim se, da doslej proti ZZZS še nihče ni vložil ovadbe. Njihova zadnja odločitev je skrajno škodljiva, pomeni še manj družinskih zdravnikov, še večjo obremenitev in še več odhodov,« trdi Muževič in predlaga vladi, naj z zakonom omeji delovanje zavarovalnice, zaposlenim na ZZZS pa, da dajo kolektivno odpoved.
V ZD Kranj izredne razmere, 3. junij dan D za Celje
Zdravstvena domova v Kranju in Celju sta najbolj »akutni točki« slovenskega zdravstva. V kranjskem ZD je 23 zdravnikov od 34 že pred mesecem vložilo odpovedi pogodb o zaposlitvi; zdaj je še ena več. Šestnajst celjskih zdravnikov, ki je kolektivno odpoved zaposlitve zamrznilo na podlagi ministrove obljube, pričakuje, da bo vlada aneks, ki ga je predlagalo ministrstvo za zdravje, potrdila - ne glede na nestrinjanje ZZZS. Na sprejem aneksa bodo čakali do 31. maja. Če do tedaj ne bo potrjen, bodo prvi naslednji delovni dan, ki pade na 3. junij, delovna razmerja odpovedali.
Agonija primarnega zdravstva se je z oceno upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje (UO ZZZS), po kateri je meja za odklanjanje novih pacientov pri 1895 glavarinah nedosegljiv cilj, poglobila. Aneks s 1895 glavarinami je zdravnikom obljubil minister Šabeder, zapisali so jih tudi v stavkovni sporazum vlade ter sindikata Fides, toda UO ZZZS vztraja pri državnem povprečju – 2417 glavarinah. Če se »partnerji« o spornih vprašanjih ne dogovorijo, bo morala potezo potegniti vlada, ki sicer ni dolžna upoštevati mnenja UO ZZZS, ki trdi, da bi pri 1895 glavarinah in ob zavezi, da noben bolnik ne sme ostati brez osebnega zdravnika, Slovenija potrebovala vsaj tristo dodatnih zdravnikov, ki jih ni kje vzeti. Po podatkih ZZZS ima vsaka od zdravstvenih izpostav ta hip vsaj tri zdravnike, katerih obremenitev je nižja od državnega povprečja.
V ZD Kranj izredne razmere
V kranjskem ZD je 23 zdravnikov od 34 že pred mesecem vložilo odpovedi pogodb o zaposlitvi; zdaj je še ena več. Že maja bo zaradi dopustov osebja zaprtih od pet do 18 ambulant družinske medicine. Direktorica Lilijana Gantar Žura pravi, da se pripravljajo na izredne, vojne razmere, in si ne upajo niti pomisliti na črni scenarij, ki se lahko zgodi 1. junija, ko lahko 50.000 ljudi ostane brez zdravniške oskrbe, ki jim pripada.
Aneks, ki ga je UO ZZZS zavrnil, je bil pogoj za odmrznitev odpovedi pogodb kranjskih družinskih zdravnikov. V treh tednih so se v ZD Kranj pripravili na izredne razmere ter zagotovili eno ambulanto za akutna stanja, ki bo odprta ves dan za vse paciente, drugo, ki bo obratovala ob konici dneva (med 9. in 17. uro), in tretjo, ki bo skrbela predvsem za administracijo, vanjo pa pacienti načeloma ne bodo imeli vstopa. »Ko bo zdravnik na dopustu, bo njegova ambulanta zaprta, nadomeščanj ne bo. Poleg dveh novih neplačljivih ambulant za akutna stanja bosta normalno obratovali tudi obe dosedanji urgentni ekipi,« pojasnjujejo v ZD Kranj in napovedujejo, da bodo poleti tudi zdravniki, ki odpovedi niso vložili, na dopustu, obremenitve pa še hujše.
Janez Porenta
V kranjskem ZD je 23 zdravnikov od 34 že pred mesecem vložilo odpovedi pogodb o zaposlitvi; zdaj je še ena več. Že maja bo zaradi dopustov osebja zaprtih od pet do 18 ambulant družinske medicine. Direktorica Lilijana Gantar Žura pravi, da se pripravljajo na izredne, vojne razmere, in si ne upajo niti pomisliti na črni scenarij, ki se lahko zgodi 1. junija, ko lahko 50.000 ljudi ostane brez zdravniške oskrbe, ki jim pripada.
Aneks, ki ga je UO ZZZS zavrnil, je bil pogoj za odmrznitev odpovedi pogodb kranjskih družinskih zdravnikov. V treh tednih so se v ZD Kranj pripravili na izredne razmere ter zagotovili eno ambulanto za akutna stanja, ki bo odprta ves dan za vse paciente, drugo, ki bo obratovala ob konici dneva (med 9. in 17. uro), in tretjo, ki bo skrbela predvsem za administracijo, vanjo pa pacienti načeloma ne bodo imeli vstopa. »Ko bo zdravnik na dopustu, bo njegova ambulanta zaprta, nadomeščanj ne bo. Poleg dveh novih neplačljivih ambulant za akutna stanja bosta normalno obratovali tudi obe dosedanji urgentni ekipi,« pojasnjujejo v ZD Kranj in napovedujejo, da bodo poleti tudi zdravniki, ki odpovedi niso vložili, na dopustu, obremenitve pa še hujše.
Janez Porenta
Glavna težava 170.000 selivcev
UO zdravstvene zavarovalnice zavrnil ministrov predlog aneksa.
Datum arbitraže, ko naj bi padla odločitev o družinskih zdravnikih, je 6. maj.
V ZD Kranj izredne razemre, v Nazarjah mrk že 1. maja, v Celju čakajo do junija.
Datum arbitraže, ko naj bi padla odločitev o družinskih zdravnikih, je 6. maj.
V ZD Kranj izredne razemre, v Nazarjah mrk že 1. maja, v Celju čakajo do junija.
Minister Šabeder, ki je po sestanku s koordinativnim telesom družinske medicine, stopil pred medije, pravi, da se vsi strinjajo, da 1895 glavarinskih količnikov zagotavlja varno oskrbo, odprto ostaja le vprašanje, kako v aneks natančneje zapisati, da noben zavarovanec ne sme ostati brez osebnega zdravnika, pri čemer so velika težava demografska gibanja: »Rešiti moramo vprašanje 170.000 ljudi letno, ki prehajajo iz regije v regijo. Že opredeljenih pacientov tudi zdravniki pri 1895 glavarinah ne bodo odklanjali. To bodo lahko storili le novi timi.« Osebnega zdravnika nima izbranega okrog pet odstotkov Slovencev.
V Nazarjah zaradi pomanjkanja zdravnikov ob dežurno službo
V ZD Nazarje, kjer so odpoved dali trije od sicer šestih zdravnikov družinske medicine, so vse rešitve iskali z ministrstvom za zdravje, je pojasnila direktorica Darja Es. Zdravniki, ki so dali odpovedi, so vsi delali prav v Nazarjah, zdravstveni dom ima sicer ambulanti tudi v Lučah in na Ljubnem. Kot je pojasnila Esova, so se za delo v eni ambulanti v Nazarjah začasno dogovorili z upokojenim zdravnikom, v drugi ambulanti pa bo do konca maja delala specializantka. »Preko ministrstva za zdravje urejamo še zaposlitev tuje zdravnice. Ves čas so tudi razpisi za zaposlitev zdravnikov,« je dodala Esova.
Zaradi pomanjkanja zdravnikov od 1. maja v Nazarjah med tednom ne bo več dežurne službe, ki so jo doslej izvajali med 20. in 7. uro. Dežurno službo bodo imeli le ob sobotah, nedeljah in praznikih med 7. in 19. uro. Za zdravniško pomoč izven tega časa se bodo morali odrasli odpeljati v Velenje ali Žalec, otroke bodo morali iz Zgornje Savinjske voziti še dalj, in sicer v Pediatrični urgentni center Celje, ki je dobro uro vožnje oddaljen od Solčave, v celjski urgentni center sodijo tudi vsi poškodovani. Kot je sporočila Esova, zaradi pomanjkanja zdravnikov ZD Nazarje tudi ne more izvajati več pogodbene obveznosti v mreži dodeljenega programa nujne medicinske pomoči. Po dogovoru z ministrstvom in ZZZS bodo začasno del programa prenesli na Zdravstveni dom Velenje, v Nazarjah pa bo ostala ekipa nujnega reševalnega vozila, ki bo izvajala 24-urno pripravljenost. Odzivali se bodo na nujne klice, sodelovali pa bodo tako z Velenjem kot z ZD Kamnik, kadar bi bili njihovi dostopni časi krajši.
Špela Kuralt
V ZD Nazarje, kjer so odpoved dali trije od sicer šestih zdravnikov družinske medicine, so vse rešitve iskali z ministrstvom za zdravje, je pojasnila direktorica Darja Es. Zdravniki, ki so dali odpovedi, so vsi delali prav v Nazarjah, zdravstveni dom ima sicer ambulanti tudi v Lučah in na Ljubnem. Kot je pojasnila Esova, so se za delo v eni ambulanti v Nazarjah začasno dogovorili z upokojenim zdravnikom, v drugi ambulanti pa bo do konca maja delala specializantka. »Preko ministrstva za zdravje urejamo še zaposlitev tuje zdravnice. Ves čas so tudi razpisi za zaposlitev zdravnikov,« je dodala Esova.
Zaradi pomanjkanja zdravnikov od 1. maja v Nazarjah med tednom ne bo več dežurne službe, ki so jo doslej izvajali med 20. in 7. uro. Dežurno službo bodo imeli le ob sobotah, nedeljah in praznikih med 7. in 19. uro. Za zdravniško pomoč izven tega časa se bodo morali odrasli odpeljati v Velenje ali Žalec, otroke bodo morali iz Zgornje Savinjske voziti še dalj, in sicer v Pediatrični urgentni center Celje, ki je dobro uro vožnje oddaljen od Solčave, v celjski urgentni center sodijo tudi vsi poškodovani. Kot je sporočila Esova, zaradi pomanjkanja zdravnikov ZD Nazarje tudi ne more izvajati več pogodbene obveznosti v mreži dodeljenega programa nujne medicinske pomoči. Po dogovoru z ministrstvom in ZZZS bodo začasno del programa prenesli na Zdravstveni dom Velenje, v Nazarjah pa bo ostala ekipa nujnega reševalnega vozila, ki bo izvajala 24-urno pripravljenost. Odzivali se bodo na nujne klice, sodelovali pa bodo tako z Velenjem kot z ZD Kamnik, kadar bi bili njihovi dostopni časi krajši.
Špela Kuralt
Na ZZZS zaradi pritiskov in žaljivih anonimk z grožnjami ne dajejo izjav, neznanega storilca pa naj bi ovadili. »Sprašujem se, ali ni anonimka prišla kar iz njihove lastne hiše, tiste, za katero se je izkazalo, da je lagala tudi o obremenitvah zdravnikov v Celju, ki da porabijo za pacienta 13 minut; porabijo jih osem. Vlada se mora neposredno pogovarjati z zdravniki, ki želijo dati odpoved, ne prek ljudi, ki manipulirajo, čim odprejo usta,« je oster Igor Mužević, predsednik sindikata Praktikum.
»Ovaditi bi jih bilo treba!«
Igor Muževič, predsednik sindikata Praktikum: »Organi pregona bi morali po uradni dolžnosti ukrepati proti ZZZS zaradi neposrednega napeljevanja k malomarnemu zdravljenju.«
Foto Tomi Lombar
Foto Tomi Lombar
»Organi pregona bi morali po uradni dolžnosti ukrepati proti ZZZS zaradi neposrednega napeljevanja k malomarnemu zdravljenju. Čudim se, da doslej proti ZZZS še nihče ni vložil ovadbe. Njihova zadnja odločitev je skrajno škodljiva, pomeni še manj družinskih zdravnikov, še večjo obremenitev in še več odhodov,« trdi Muževič in predlaga vladi, naj z zakonom omeji delovanje zavarovalnice, zaposlenim na ZZZS pa, da dajo kolektivno odpoved.
V ZD Kranj izredne razmere, 3. junij dan D za Celje
Jože Veternik in direktorica ZD Kranj Liljana Žura, kjer z odpovedmi grozi 24 družinskih zdravnikov. Foto Leon Vidic
Zdravstvena domova v Kranju in Celju sta najbolj »akutni točki« slovenskega zdravstva. V kranjskem ZD je 23 zdravnikov od 34 že pred mesecem vložilo odpovedi pogodb o zaposlitvi; zdaj je še ena več. Šestnajst celjskih zdravnikov, ki je kolektivno odpoved zaposlitve zamrznilo na podlagi ministrove obljube, pričakuje, da bo vlada aneks, ki ga je predlagalo ministrstvo za zdravje, potrdila - ne glede na nestrinjanje ZZZS. Na sprejem aneksa bodo čakali do 31. maja. Če do tedaj ne bo potrjen, bodo prvi naslednji delovni dan, ki pade na 3. junij, delovna razmerja odpovedali.
Zdravstveni dom in reševalna postaja na Gregorčičevi 5 v Celju. Foto Jure Eržen
