ZZZS proti predlogu Levice o ukinitvi DZZ
Predlog Levice je poln napak, ne rešuje težav zdravstva in ogroža stabilnost financiranja.
Odpri galerijo
Predsednica upravnega odbora ZZZS Tatjana Čerin opozarja na številne nedoslednisti v predlogih sprememb zakonov, s katerimi bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nasprotuje predlogu Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in opozarja tudi na vrsto nepravilnosti in nedoslednosti predloga. V skladu s predpisi mora ZZZS kot izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja podati mnenje k zakonodajnim spremembam, ki vplivajo na delo zavoda.
Upravni odbor ZZZS meni, da je treba k ureditvi sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja pristopiti celovito na sistemski ravni s sprejetjem novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in ne zgolj s parcialnimi ureditvami posameznega vprašanja.
Dodajajo, da je treba novo ureditev sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja sprejeti ob širšem družbenem konsenzu, kar vključuje tudi predhodno posvetovanje s socialnimi partnerji.
V predlogih obeh zakonov (predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost) predvidene rešitve niso v skladu s strateškimi dokumenti države in ZZZS, ki so sprejeti v zadnjih letih, saj ostajajo slabosti obstoječih virov financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja s tveganjem za stabilnost in zadostnost financiranja.
Po oceni ZZZS predloga zakonov koncentrirata financiranje na delovno aktivni populaciji, kar pa je v nasprotju s strateškimi dokumenti, po katerih bi se morala zagotoviti razpršenost virov financiranja.
ZZZS sicer pravi, da se kot izvajalec in nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja zavzema za čim širši obseg zdravstvenih storitev, ki se zavarovanim osebam zagotavljajo kot pravica iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa se, že leta, zavzemajo za nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi celovito uredil področje.
ZZZS tudi opozarja, da imata predloga zakonov več nedoslednosti in nepravilnosti, ki jih je treba popraviti. Med drugim so slabo opredeljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je izpuščen ali nepravilno zajet segment zavarovancev, posamezne kategorije zavezancev pa so obravnavane neenakopravno.
ZZZS opozarja tudi na negativne finančne posledice, ki jih predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zajema. Med drugim bi stroški javnega aparata zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na leto povečali za 20,3 milijona evrov.
Spomnimo, Levica je 25. septembra v parlamentarno proceduro, brez dogovora s koalicijo, vložila predloga sprememb zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu in sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, s katerima bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ministrstvo za zdravje se je na predlog odzvalo tako, da je napovedalo svoj predlog ukinitve. Zaradi samovolje Levice so iz ekonomsko-socialnega sveta izstopili predstavniki sindikatov gospodarstva in predstavniki delodajalcev.
Upravni odbor ZZZS meni, da je treba k ureditvi sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja pristopiti celovito na sistemski ravni s sprejetjem novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in ne zgolj s parcialnimi ureditvami posameznega vprašanja.
Dodajajo, da je treba novo ureditev sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja sprejeti ob širšem družbenem konsenzu, kar vključuje tudi predhodno posvetovanje s socialnimi partnerji.
V predlogih obeh zakonov (predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost) predvidene rešitve niso v skladu s strateškimi dokumenti države in ZZZS, ki so sprejeti v zadnjih letih, saj ostajajo slabosti obstoječih virov financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja s tveganjem za stabilnost in zadostnost financiranja.
Po oceni ZZZS predloga zakonov koncentrirata financiranje na delovno aktivni populaciji, kar pa je v nasprotju s strateškimi dokumenti, po katerih bi se morala zagotoviti razpršenost virov financiranja.
ZZZS sicer pravi, da se kot izvajalec in nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja zavzema za čim širši obseg zdravstvenih storitev, ki se zavarovanim osebam zagotavljajo kot pravica iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa se, že leta, zavzemajo za nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi celovito uredil področje.
ZZZS tudi opozarja, da imata predloga zakonov več nedoslednosti in nepravilnosti, ki jih je treba popraviti. Med drugim so slabo opredeljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je izpuščen ali nepravilno zajet segment zavarovancev, posamezne kategorije zavezancev pa so obravnavane neenakopravno.
ZZZS opozarja tudi na negativne finančne posledice, ki jih predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zajema. Med drugim bi stroški javnega aparata zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na leto povečali za 20,3 milijona evrov.
Spomnimo, Levica je 25. septembra v parlamentarno proceduro, brez dogovora s koalicijo, vložila predloga sprememb zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu in sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, s katerima bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ministrstvo za zdravje se je na predlog odzvalo tako, da je napovedalo svoj predlog ukinitve. Zaradi samovolje Levice so iz ekonomsko-socialnega sveta izstopili predstavniki sindikatov gospodarstva in predstavniki delodajalcev.
