ZZZS: Znižanje proračunskih sredstev bi ogrozilo zdravstveno blagajno

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pri pripravi finančnega načrta za letos računal na do 520 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna: znižanje na 420 milijonov evrov pomeni poseg v sprejeti finančni načrt. Na ZZZS opozarjajo, da bi znižanje poslabšalo likvidnost in povečalo tveganje za zamike pri plačevanju obveznosti.

Za obrambo več kot za infrastrukturo in energetiko skupaj

Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna, ki ga je v četrtek poslala v DZ, za financiranje stroškov ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav veljavna zakonodaja za zakonsko določene namene omogoča sredstva državnega proračuna v višini do 520 milijonov evrov. Vlada je pri tem zatrdila, da je bil znesek 420 milijonov evrov predviden že ob pripravi proračuna in da ima ministrstvo za zdravje sredstva v tej višini zagotovljena v letošnjem proračunu.

ZZZS pojasnjuje

Na ZZZS so na novinarska vprašanja STA odgovorili, da je bilo pri pripravi finančnega načrta že lani ugotovljeno, da prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je bil sprejet finančni načrt, h kateremu je januarja letos dala soglasje vlada, ki vključuje do 520 milijonov evrov sredstev državnega proračuna.

Znižanje bi po oceni ZZZS pomenilo sto milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod je v aktualni finančni projekciji za leto 2026 že predvidel zamike plačil. V sprejetem finančnem načrtu je bil zaradi likvidnosti predviden 85-milijonski zamik plačila dela decembrskih akontacij izvajalcem zdravstvenih storitev v januar 2027, po novem pa bi se ta zamik povečal za še sto milijonov evrov. Skupaj bi tako znašal 185 milijonov evrov.

V zdravstvu 200 milijonov evrov primanjkljaja, bolnišnice z 22 milijoni izgube

Po navedbah ZZZS bi zmanjšanje proračunskih sredstev v zadnjem četrtletju leta poslabšalo likvidnost zavoda in povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev. Posledice bi lahko občutilo tudi financiranje pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in bolniških nadomestil.

ZZZS pri tem opozarja, da so se izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja v zadnjih letih močno povečali. Letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov. Na rast po navedbah zavoda vplivajo predvsem plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenizki prihodki iz uvedenega obveznega zdravstvenega prispevka, večji obseg in boljše vrednotenje programa zdravstvenih storitev ter večje potrebe starajočega se prebivalstva.

Znižanje bi po oceni ZZZS pomenilo sto milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja. Fotografija je simbolična. FOTO: Leon Vidic

ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu državnega proračuna ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov. Zavod ga ocenjuje kot nujni minimum za nemoteno poravnavanje tekočih zapadlih obveznosti iz naslova uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

»ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov in išče dodatne možnosti za racionalnejšo porabo sredstev. Vendar pa ti ukrepi ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« so za STA odgovorili na ZZZS.

Poslovanje ZZZS v letu 2026 bo na sredini seji obravnavala tudi skupščina ZZZS.