Predsednik palestinske uprave (PA) Mahmud Abas, ki se mu je uradni mandat iztekel že leta 2009, je z dekretom razpisal prve parlamentarne volitve na palestinskih območjih (okupirani Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in območje Gaze) po letu 2006. Tedaj je na volitvah zanesljivo slavilo islamistično gibanje Hamas. Evropska unija in ZDA niso priznale rezultatov (demokratičnih) volitev, kar je pripeljalo tudi do Hamasovega nasilnega prevzema oblasti v Gazi. Tej se je – po skoraj treh letih genocida – Hamas ta teden odpovedal.
Dejstvo, da se je Hamas minuli ponedeljek odpovedal civilnemu upravljanju Gaze, je nedvomno povezano z Abasovo razglasitvijo palestinskih parlamentarnih volitev, saj se je s tem odprlo precej manevrskega prostora za palestinsko upravo oziroma Fatah, ki nadzira palestinsko politično dogajanje na okupiranem Zahodnem bregu in delno tudi v Vzhodnem Jeruzalemu, vsekakor pa ne v Gazi.
Palestinska uprava se – Izrael temu sicer ostro nasprotuje, podobno velja za Belo hišo – sicer želi na vsak način vrniti tudi v opustošeno enklavo, kjer naj bi naslednje leto v okviru mirovnega dogovora delovali palestinski tehnokrati iz za zdaj bolj ali manj papirnatega nacionalnega odbora za upravljanje Gaze s sedežem v Kairu.
Drugi pomemben razlog za razpis parlamentarnih volitev je poskus vplivanja palestinske uprave na Evropsko unijo in nekatere arabske države, da bi te finančno podprle bankrotirano organizacijo, ki je po podpisu mirovnega sporazuma v Oslu leta 1993 v celoti prevzela nadzor nad »palestinskimi zadevami« in nasledila palestinsko osvobodilno gibanje (PLO). Od 7. oktobra 2023 palestinska uprava namreč komaj deluje, saj so ji izraelske oblasti skoraj v celoti blokirale dostop do sredstev iz mednarodne pomoči ter večino bančnih transferjev.
| Svet
Komentarji