Afera Bengazi: desnica bi poslala osumljenca v Guantanamo

New York – Ameriški predsednik Barack Obama je razpravo o napadu na ameriški konzulat­ v Bengaziju vedno potiskal na stran kot republikansko politiziranje tragedije. Tokrat je vesel,­ da jo ima. Ob poraznem mnenju volivcev o njegovem predsednikovanju in razpadanju Iraka je aretacija snovalca napada ena redkih pozitivnih novic za Belo hišo.

»Ko so napadeni Američani, bomo našli odgovorne in jim sodili, pa naj traja, kolikor hoče,« je v torek poudaril predsednik, ko je potrdil aretacijo Ahmeda Abuja Hatale, domnevnega organizatorja napada na ameriški konzulat v Libiji, v katerem so umrli štirje Američani. Včeraj so v javnost prihajale podrobnosti aretacije, ki so jo blizu Bengazija izvedli pripadniki vojaških posebnih enot v sodelovanju z FBI.

Hatalo naj bi opazovali dolgo, na sled naj bi mu prišli s pomočjo lokalnih obveščevalcev, nato so ga zvabili na obrobje mesta. Medtem ko so na nebu oprezala brezpilotna letala, je ducat pripadnikov posebnih enot iz zasede zgrabilo osumljenca in z njim oddrvelo v noč. V akciji niso izstrelili niti enega naboja, kar je presenetilo libijske obveščevalce, saj naj bi bil Hatala dobro varovan.

Nejevolja desnice

Napad 11. septembra 2012, v katerem je umrl tudi ameriški veleposlanik v Libiji Christopher Stevens, je že poldrugo leto vir političnega spora. Desnica sproža vedno nove kongresne preiskave, s katerimi si želi dokazati vsaj to, da je Bela hiša zaradi političnih koristi na predsedniških volitvah 2012 poskušala prikriti prave razloge zanj in ga je pripisala spontanemu nasilju protiameriških protestnikov, ne pa organiziranemu delovanju skrajnih skupin.

Pri tem se je ost republikancev po volitvah preusmerila z Obame na zunanjo ministrico v času napada Hillary Clinton, saj ta velja za zelo verjetno in močno predsedniško kandidatko na volitvah 2016. Aretacija je vsaj začasno nekoliko pobrala sapo obtožbam desnice, toda ta je brž našla nov vzrok za nejevoljo, saj se ne strinjajo z napovedjo pravosodnega ministra Erica Holderja, da bodo Hatali sodili na civilnem zveznem sodišču.

Po neuradnih podatkih naj bi domnevnega ključnega organizatorja napada prepeljali na ameriško vojaško ladjo v Sredozemlju. Tam naj bi ga prevzela posebej izur­jena skupina zasliševalcev. CNN navaja besede neimenovanega predstavnika mornarice, da ga bodo v ZDA prepeljali z ladjo, saj naj bi tako pridobili več časa za zasliševanje.

To je po mnenju desnice napaka, saj Hatala »v vseh pogledih ustreza opisu terorista« in »bi ga morali kot nelegalnega sovražnega borca poslati v Guantanamo, ne pa mu ponujati zaščite, ki jo obtoženim daje ameriško pravosodje«, so v dnevniku Wall Street Journal izrazili­ mnenje konservativnih krogov. »Vsak pripornik se ne zlomi dovolj hitro, zato je eden od razlogov za njegovo preusmeritev v Gitmo čakanje na skrivnosti, ki bi jih lahko sčasoma razkril,« meni uredniški odbor ­časnika.

Američani iz nekaterih zapornikov v vojaškem oporišču na Kubi že več kot desetletje izvabljajo skrivnosti. Hatala je dokaz, da je Obamovo prizadevanje za zaprtje taborišča napačno, menijo ameriški konservativni krogi. »Civilno pravosodje ščiti obtožene, ki so nedolžni, dokler jim ne dokažejo krivde. Nelegalni borci poskušajo pobiti nedolžne, zato si zaslužijo obravnavo v skladu s pravili vojne,« menijo v Wall Street Journalu.

Porazne ankete

Ta začasni preobrat pozornosti ne pomeni olajšanja za Clintonovo, saj je v torek sedla na vroč stol konservativne kabelske televizije Fox News in se branila ostrih vprašanj o svoji vlogi pri domnevnem prikrivanju vzrokov za napad. Dejala je, da je še vedno precej neodgovorjenih vprašanj in da je že na začetku dvomila o razlagi o spontanih protestih zaradi spornega filma o muslimanih, vendar so se na zunanjem ministrstvu držali prvih obveščevalnih podatkov.

V pogovoru je poskušala subtilno vzpostaviti razliko med sabo in predsednikom Obamo, ki se sooča s katastrofalno javno podporo. Po raziskavi TV-mreže NBC kar 54 odstotkov Američanov meni, da ni sposoben voditi države, kar je po besedah političnega analitika mreže Chucka Todda tako rekoč sporočilo javnosti, da »je njegovega predsednikovanja konec«.

Ista javnomnenjska raziskava je zaznala, da ima Clintonova po začetku obsežne predstavitvene turneje za knjigo Težke izbire, s katero je po mnenju večine komentatorjev neformalno začela predsedniško kandidaturo, opazno nižjo podporo javnosti (z 48 je upadla na 38 odstotkov). »Javnost jo vse bolj gleda skozi strankarske oči,« je ugotovil anketar republikancev Bill McInturff. A še vedno je ta hip najmočnejša kandidatka, zato vročica okoli Bengazija ne bo pojenjala, ne glede na aretacije.