Ali Trump razume in bo Bolton sprejel?

Azijski vrtiljak z globalnimi posledicami, saj je pot proti Singapurju posuta z globokim nerazumevanjem.
Objavljeno
16. maj 2018 21.00
Posodobljeno
17. maj 2018 06.23
Četudi je vsak vzlet bojnih letal namenjen simulaciji vojne, Max Thunder ni nič novega. Vojaški manevri potekajo vsako pomlad od leta 2009. FOTO: AFP/Jung Yeon-je
»ZDA bodo morale zaradi­ ­vojaškega izzivanja, ki ga ­izvajajo z južnokorejsko oblastjo, dobro razmisliti o usodi­ načrtovanega­ vrhunskega srečanja [med voditeljem Kim Džong Unom in predsednikom Donaldom Trumpom].«

S temi besedami so prek tiskovne agencije KCNA iz Pjong­janga opozorili Washington, da morda ne bo pričakovanega srečanja. Povod za spremembo­ razpoloženja je vojaška vaja Max Thunder, s katero ameriški in južnokorejski vojaki vadijo invazijo Severne Koreje. Komaj se je razjasnilo, kaj je pravi vzrok za to, da so za kraj srečanja izbrali Singapur – ki ga bodo, če 12. junija srečanje bo, upravičeno razglasili za zgodovinsko –, že se je vsililo novo, še bolj zagonetno vprašanje: kaj je pravi vzrok za nepričakovan preobrat v Pjongjangu?

»Nismo več zainteresirani za pogajanja, katerih edini cilj je, da nas potisnejo v kot,« je pojasnil prvi namestnik severnokorejskega zunanjega ministra Kim Kje Gvan.
 

Močno se je zaiskrilo


Hkrati je na južnokorejski strani včeraj zjutraj zazvonil telefon. ­Namesto spravljivega tona, s katerim so pred kratkim vzpostavili to telefonsko povezavo, se je močno­ zaiskrilo. Severna Koreja je odpovedala srečanje namestnikov ministrov, ki skrbijo za korejsko združitev, in tako je vse skupaj na začetni točki, s katere se lahko dogodki razvijajo v katerokoli smer.

Na tej točki se nam znova vsiljuje vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja. Malo verjetno je, da je vzrok za spremembo ozračja vojaška vaja, ki se je začela prejšnji petek in naj bi trajala do 25. maja. Čeprav je vsak vzlet bojnih letal namenjen simulaciji vojne, Max Thunder ni nič novega. Ti manevri potekajo vsako pomlad od leta 2009, namenjeni pa so izboljšanju koordinacije zračnih sil obeh držav. Čeprav je bilo prvotno načrtovano, da bodo v vaje vključili tudi ameriške bombnike B-52, na katere je mogoče namestiti jedrske bombe, so se jim na koncu odrekli, da bi se pred srečanjem med Trumpom in Kimom izognili prevelikemu izzivanju.

Severna Koreja je v novem tonu, s katerim je začela komunicirati 27. aprila v Panmundžomu, ko sta se tam sestala njen voditelj in južnokorejski predsednik Mun Dže In, pred kratkim pokazala razumevanje za rutinsko izvajanje vojaških vaj južno od 38. vzporednika. Čeprav v vajah Max Thunder sodeluje približno 100 bojnih letal skupaj z osmimi »nevidnimi« letali F-22, to gotovo ni pravi vzrok za grožnjo, da Kim morda ne bo pripotoval v Singapur. Severna Koreja zgolj odgovarja z enako retoriko, kot jo je v zadnjih dneh uporabljala Bela hiša, in daje vedeti, da mora biti srečanje, o katerem so nekateri prepričani, da bi Trumpu lahko zagotovilo Nobelovo nagrado, dvosmerna pot k enakopravnemu statusu v novem povojnem obdobju.
 

Popolno, transparentno in nepovratno


V Pjongjangu nočejo, da bi bilo vrhunsko srečanje osredotočeno predvsem na severnokorejsko denuklearizacijo in bi bilo glavno merilo njegove uspešnosti hitrost severnokorejske razorožitve. KCNA je jasno opozorila na nesprejemljivo idejo ameriškega svetovalca za državno varnost Johna Boltona, da bi tudi na Korejskem polotoku uporabili »libijski model« denuklearizacije, ki bi morala biti »popolna, transparentna in nepovratna«. V duhu nezaupanja do Severne Koreje je Bolton v nedeljo v televizijskem intervjuju predlagal, da bi ves jedrski arzenal Severne Koreje preselili v Tennessee, kjer ima ameriški oddelek za energijo laboratorij za proučevanje jedrskega orožja, v katerem sta leta 2003 končali oprema in dokumentacija libijskega jedrskega in raketnega programa.

Toda Kim Kje Gvan je odkrito povedal, da njegova država ni Libija. Seveda ni mogel jasno in glasno poudariti, da Kim Džong Un ni Moamer Gadafi, je pa seveda prav razumevanje tega kompleksa in strahu ključ do dialoga s severnokorejskim voditeljem.
 

Pod velikim pritiskom


Na poti proti Singapurju ne sme nič spominjati na libijsko denuklearizacijo in Gadafijevo usodo. Še najbolje bi bilo, če Boltona sploh ne bi bilo. »Ne skrivamo odpora, ki ga čutimo do tega človeka,« je KCNA citirala namestnika zunanjega ministra Kim Kje Gvana.

Vojaške vaje Max Thunder se bodo nadaljevala po načrtu, so izjavili vojaški funkcionarji ZDA in Južne Koreje, saj so takšni skupni manevri nenadomestljivi stebri območne varnosti. Bela hiša, so sporočili tamkajšnji tiskovni predstavniki, nadaljuje priprave na srečanje v Singapurju, saj iz Pjongjanga ni bilo uradnega obvestila o odpovedi tega pomembnega dogodka. Poleg tega se Kitajska ponuja kot tretja partnerica v veliki geopolitični igralnici, čeprav samo pri logistiki, varnosti ali opremljanju in vzdrževanju posebnega letala za severnokorejskega voditelja.

Na kratko: singapursko vrhunsko srečanje še ni odpovedano, čeprav grožnja, da bi se to lahko zgodilo, jasno kaže, pod kakšnim pritiskom je Kim Džong Un – in to pod pritiskom tako ameriških kot domačih okorelih konservativcev. Za zdaj ni nič ne kaže, da bodo ustavili razgradnjo jedrskega oporišča Pungje Ri, v katerem je Severna Koreja v minulih enajstih letih izvedla šest jedrskih eksplozij. Iz satelitskih posnetkov je mogoče razbrati, da so se dela že začela, glavna razgradnja obrata, pri kateri bodo prisotni strokovnjaki in novinarji, pa bo, kot so napovedali, potekala od 23. do 25. maja.

O izdelanih jedrskih bombah in satelitih ni bilo izrečene niti besede. Severna Koreja za zdaj ostaja jedrska sila. Ali Trump to razume? Je Bolton to pripravljen sprejeti? Tema ključnima vprašanjema je treba nameniti vso pozornost.