Američani se bojijo, da bodo morali delati do smrti

Po tem, ko je pred dnevi Euronews poročal, da vse več milenijcev in pripadnikov generacije Z ne verjame več v upokojitev in pričakuje, da bodo morali delati vse življenje, pa Fortune zdaj piše o tem, da je v WalletHubovi raziskavi 43 odstotkov vprašanih dejalo, da pričakujejo, da bodo delali do smrti. Širše raziskave medtem potrjujejo trend naraščajoče negotovosti glede upokojitve.

Čeprav je bila raziskava opravljena na razmeroma majhnem vzorcu, širše raziskave potrjujejo naraščajočo negotovost glede upokojitve. Ob visokih življenjskih stroških, inflaciji in dolgovih se vse več Američanov sprašuje, ali si bodo po desetletjih dela sploh lahko privoščili prenehati delati.

Tudi drugi odgovori v WalletHubovi raziskavi kažejo na precejšnjo zaskrbljenost: 39 odstotkov vprašanih je dejalo, da jih že razmišljanje o upokojitvi navdaja s tesnobo, 29 odstotkov pa jih računa, da jim bodo po koncu delovne dobe finančno pomagali družinski člani.

Otroci se že v vrtcih razvrščajo po socialnem statusu

Finančna negotovost v starosti ni nič novega

Skrb glede finančne varnosti v starosti v ZDA ni nova. Gallup to vprašanje spremlja že od leta 2001, nezadostni prihranki za upokojitev pa se že več kot dve desetletji uvrščajo med največje finančne skrbi Američanov. Letos jih je kot skrb navedlo 62 odstotkov vprašanih.

Tokrat se negotovost dodatno krepi ob novi rasti inflacije in vse višjih življenjskih stroških.

FOTO: Leon Vidic

Dražja hrana in gorivo, manj denarja za prihodnost

Rast cen Američani najbolj občutijo pri vsakodnevnih izdatkih. Povprečna cena galone navadnega bencina je po podatkih ameriškega avtomobilskega združenja AAA do sobote narasla na približno 4,31 dolarja.

Julija je kilogram mletega govejega mesa v povprečju stal približno 15,2 dolarja, kar je 10,1 odstotka več kot leto prej.

Visoki življenjski stroški neposredno vplivajo tudi na varčevanje za starost. Raziskava Nacionalnega inštituta za pokojninsko varnost (NIRS) je pokazala, da 61 odstotkov Američanov skrbi, da v pokoju ne bodo finančno varni. Med njimi jih 73 odstotkov kot enega od razlogov navaja inflacijo, 62 odstotkov pa nestanovitnost finančnih trgov.

Tudi zaupanje zaposlenih, da bodo imeli dovolj denarja za udobno upokojitev, se zmanjšuje. Po raziskavi Employee Benefit Research Institute je letos takšnih 61 odstotkov, kar je šest odstotnih točk manj kot leto prej.

Dolgovi odžirajo pokojninske prihranke

Dodatna težava so dolgovi. V raziskavi NIRS jih je 74 odstotkov vprašanih označilo za problem, 77 odstotkov pa jih je dejalo, da jim zadolženost preprečuje zadostno varčevanje za upokojitev.

Posledice so že vidne. Med zaposlenimi v ameriškem zasebnem sektorju, starimi od 55 do 65 let, jih kar 40 odstotkov nima pokojninskega varčevalnega računa oziroma načrta, navaja Fortune.

Kljub temu ostajajo pokojninske ugodnosti eden najpomembnejših dejavnikov pri izbiri zaposlitve. Kar 75 odstotkov zaposlenih pravi, da so zelo ali izjemno pomembne pri odločanju o novi službi, za 41 odstotkov pa so postale v zadnjem letu še pomembnejše.

FOTO: Leon Vidic

Osem od desetih govori o pokojninski krizi

Negotovost ni omejena le na posameznike. Kar 80 odstotkov Američanov meni, da se ZDA soočajo s pokojninsko krizo. Leta 2020 jih je tako menilo 67 odstotkov.

Izvršna direktorica družbe TIAA Thasunda Brown Duckett je štiri bilijone dolarjev veliko vrzel v ameriških pokojninskih prihrankih pred kratkim označila za »resnično krizo«. Po njeni oceni več kot 40 odstotkom Američanov grozi, da jim bo v starosti zmanjkalo denarja.

Vendar vsi starejši Američani ne ostajajo zaposleni samo zaradi denarja. Po podatkih raziskovalnega središča Pew je bilo leta 2023 zaposlenih 19 odstotkov Američanov, starih 65 let ali več, skoraj dvakrat toliko kot 35 let prej. Del jih ostaja zaposlenih po lastni izbiri, ker jim delo daje občutek smisla in aktivnosti.

Za milijone drugih pa možnost, da dela nikoli ne bodo mogli zares končati, ne pomeni izbire, temveč vir strahu.

»Američani nam sporočajo, da je finančno varno upokojitev vse težje doseči, saj si vse težje privoščijo vsakdanje življenje. Stanovanjski in zdravstveni stroški, dolgovi ter drugi izdatki tekmujejo s potrebo po varčevanju za upokojitev,« je opozoril izvršni direktor NIRS Dan Doonan.