Američanom zmanjkuje denarja za ceste

New York – Eni najbogatejših držav na svetu bo prihodnji mesec zmanjkalo denarja za obnovo cest in mostov. Namesto da bi ameriški cestarji na vrhuncu gradbene sezone pognali vso svojo mašinerijo, počasi ustavljajo dela, ohromeli kongres pa ne kaže znakov, da bo posredoval in zveznemu skrbniškemu skladu za avtoceste nakazal potrebna sredstva.

Predsednik Barack Obama je na začetku tedna opozoril, da žrtev ne bodo samo luknjaste ceste, pač pa bi postopno ustavljanje del povzročilo obsežna odpuščanja. »Nisem slišal dobrega razloga zakaj [kongresniki] ne ukrepajo. Saj ne, da bi imeli polne roke drugega dela,« se je ponorčeval iz najbolj neučinkovitega sklica poslancev in senatorjev v zgodovini ZDA. Minister za promet Anthony Foxx pravi, da sklad do konca prihodnjega meseca potrebuje 18 milijard dolarjev, drugače naj bi bilo ogroženih kar 700.000 delovnih mest.

Združene države denar za vzdrževanje prometne infrastrukture dobivajo z zveznim davkom na gorivo (trenutno 18,4 centa na galono bencina oziroma 3,6 evrskih centov na liter). Ko so ga leta 1956 uvedli (takrat je znašal 0,25 današnjih centov na galono), je povsem zadoščal, saj je z rastjo prebivalstva in dohodkov vse več ljudi kupovalo in uporabljalo avtomobile ter polnilo sklad. Toda zadnja leta avtomobili postajajo vse bolj varčni, to pa pomeni usihanje pipice za že sprejeti progam vzdrževanja in gradnje, medtem ko stroški za vzdrževanje postaranih cest in mostov naraščajo.

Ceste, mostovi in politika

Davek so nazadnje povečali pred več kot dvajsetimi leti, v času predsednika Billa Clintona, od leta 2000 pa je bilo že pol ducata poskusov, da bi ga ukinili. Med drugimi je zamisel o poletni ustavitvi njegovega obračunavanja podprla celo Hillary Clinton, ko se je pred šestimi leti z Barackom Obamo prerivala za demokratsko predsedniško kandidaturo. Po drugi strani si senat že leta prizadeva zvišati davek, nazadnje sta njegov dvig za 12 dolarskih centov v dveh letih in nato usklajevanje z inflacijo skupaj predlagala demokrat Chris Murphy in republikanec Bob Corker.

Dvig je še posebej pomemben, ker je Bela hiša zaradi boja proti podnebnim spremembam zaostrila pravila o porabi goriva (in izpustih toplogrednih plinov), kar bo zmanjšalo porabo in prihodnja leta še dodatno opustošilo že tako pičla javna sredstva. Za desnico vedno sporen dvig davkov sta avtorja predloga poskušala uravnotežiti s podaljšanjem šestih od petdesetih davčnih olajšav, ki se iztečejo letošnje leto. Toda v volilnem letu desnica na namerava dvigovati davkov, vplivna konservativna skupina Klub za rast, ki se zavzema za zniževanje davkov, pa je brž sporočila, da naj se z obnovo avtocest ukvarja vsaka zvezna država posebej.

ZDA se že brez izsušenega sklada ukvarjajo z dotrajano infrastrukturo, ki nujno potrebuje obnovo. Pri tem politična samovolja namreč ni nov pojav, saj je lansko zrušenje cestnega mostu Skagit v zvezni državi Washington opozorilo na tisoče mostov, zgrajenih med letoma 1950 in 1970, ki konstrukcijsko niso dovolj varni. Po besedah odvetnika Barrya LaPatnerja, avtorja knjige o stanju ameriške infrastrukture, ne gre za inženirsko napako, pač pa za politično odločitev. Ko se je predsednik Dwight Eisenhower v petdesetih lotil gradnje avtocestnega omrežja, je kongres iskal bližnjice za varčevanje, ena so bili mostovi, ki danes nosijo oznako »nevarnost loma«.

Grožnje s tožbo

Predsednik Obama je v torek spomnil na svojo letošnjo pobudo, da bi z odpravo številnih davčnih olajšav za podjetja v štirih letih zbrali 302 milijardi dolarjev in jih namenili cestni obnovi. »To ni noro. Niti socializem. Ni kraljevsko vodenje države. Nobenega zakona ne bi prelomili, samo gradili bi ceste in mostove,« se je ponorčeval iz številnih obtožb, ki mu jih očitajo republikanci. Zato je tudi v tem primeru napovedal, da bo z neposrednimi predsedniškimi ukazi obšel kongres.

Zaradi podobnih izvršnih ukrepov mu kongresniki očitajo, da je presegel ustavna pooblastila, in napovedujejo, da bodo proti njemu vložili tožbo. Toda po besedah Obame družine ameriškega srednjega razreda ne morejo čakati, da bodo republikanci v kongresu opravili svoje delo. »Pa me tožite. Dokler ne počnejo ničesar, se ne bom opravičeval, ker poskušam premakniti stvari,« je predsednik zabrusil svojim političnim nasprotnikom.

Kongres medtem vari dva predloga, s katerima bi začasno pokrpal sedanjo finančno luknjo v skrbniškemu skladu za avtoceste. Senat predlaga devet milijard dolarjev vredno injekcijo, s katero bi reševanje težav premaknili na malo manj razgreto obdobje po jesenskih volitvah. Republikanski spodnji dom bi denar vzel prav tako obubožani Pošti, pri čemer bi ji pas zategnil z omejevanjem sobotnega raznosa pošiljk. Obe rešitvi za zdaj nimata večinske podpore.