Zavezništva se redko zrušijo nenadoma. Pogosteje se postopno krhajo, ko člani začnejo svojo varnost zagotavljati zunaj sistema. Če bo evropskim državam uspelo izpogajati ločene garancije z Iranom, namesto da bi delovale v okviru zavezništva, bodo posledice segale daleč čez Perzijski zaliv. Takšen izid bi udaril v srce ameriške moči in bi lahko zaznamoval začetek širšega razpada globalne varnostne arhitekture, ki temelji na ZDA.
Gradnja te arhitekture je trajala več generacij. Fragmentacija varnosti bi jo lahko razgradila veliko hitreje. In ne motite se: če ZDA izgubijo sistem zavezništev, ki krepi njihovo moč, se bodo soočile ne le z manj prijaznim svetom, ampak z neznanim svetom ‒ tega namreč ne bo več oblikovala hegemonistična sila, ki jo je večina Američanov vedno jemala za samoumevno.
Komentarji