Ameriška razprava o odškodninah za suženjstvo
Vroče vprašanje, ali bi bile odškodnine dobre ali slabe.
Odpri galerijo
To niso prve razprave o odškodnini za afriške Američane. FOTO: Nicholas Kamm/Afp
New York – Zasužnjevanje prebivalcev Afrike je nedvomno izjemno temna lisa v zgodovini ZDA, prizadevanja v predstavniškem domu za poravnavo krivic pa so za mnoge Američane kontroverzna, prav tako tudi za nekatere afriške Američane, je pa zato za vse več demokratov to vprašanje stvar temeljne pravičnosti.
O morebitnih odškodninah afriškim Američanom je včeraj razpravljal šele podkomite pravosodnega komiteja ameriškega predstavniškega doma, a se je zasedanja kljub temu udeležilo več sto opazovalcev, v veliki večini temne polti. Mnogi med njimi še vedno ne morejo verjeti, da v najvišjem zakonodajnem telesu države kdaj razpravljajo o grozljivem trpljenju njihovih prednikov ter posledicah, ki segajo še v današnji čas, pa čeprav šele z razpravami o ustanovitvi komisije, ki bi preučila dolgoročne učinke suženjstva ter razmislila o nacionalnem opravičilu zanj.
Številni drugi pa poldrugo stoletje po odpravi suženjstva nasprotujejo odškodninam, med njimi tudi nekdanja zvezdnik ameriškega nogometa Burgess Owens. Čeprav je tudi sam afriški Američan, je prepričan, da bi reparacije povzročile psihološko škodo oškodovancem. Po njegovem prepričanju so »uspešni kot nihče drug« zaradi priložnosti, ki jih dajejo ameriške sanje, »ne ukradimo tega našim otrokom z argumentom, da ne zmorejo«. Opravičilo pa vendarle podpira veliko število članov predstavniškega doma, med njimi tudi predsednica Nancy Pelosi.
To niso prve razprave o odškodnini za afriške Američane, a je že prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama idejo označil za nepraktično. Celo če bi jo sprejel predstavniški dom, pa je skoraj zagotovo ne bi potrdil v večini republikanski senat. Voditelj senatne večine Mitch McConnell ne odobrava reparacij za nekaj, kar se je zgodilo pred več kot 150 leti in za kar ni odgovoren nihče od danes živečih ljudi.
Zagovorniki takšne zakonodaje pa opozarjajo na številne odkrite in prikrite primere diskriminacije, ki afriškim Američanom še danes otežujejo življenje, ter razmišljajo o vladni pomoči pri pridobivanju domov, plačevanju izobrazbe ali spodbujanju poslovanja.
O morebitnih odškodninah afriškim Američanom je včeraj razpravljal šele podkomite pravosodnega komiteja ameriškega predstavniškega doma, a se je zasedanja kljub temu udeležilo več sto opazovalcev, v veliki večini temne polti. Mnogi med njimi še vedno ne morejo verjeti, da v najvišjem zakonodajnem telesu države kdaj razpravljajo o grozljivem trpljenju njihovih prednikov ter posledicah, ki segajo še v današnji čas, pa čeprav šele z razpravami o ustanovitvi komisije, ki bi preučila dolgoročne učinke suženjstva ter razmislila o nacionalnem opravičilu zanj.
Številni drugi pa poldrugo stoletje po odpravi suženjstva nasprotujejo odškodninam, med njimi tudi nekdanja zvezdnik ameriškega nogometa Burgess Owens. Čeprav je tudi sam afriški Američan, je prepričan, da bi reparacije povzročile psihološko škodo oškodovancem. Po njegovem prepričanju so »uspešni kot nihče drug« zaradi priložnosti, ki jih dajejo ameriške sanje, »ne ukradimo tega našim otrokom z argumentom, da ne zmorejo«. Opravičilo pa vendarle podpira veliko število članov predstavniškega doma, med njimi tudi predsednica Nancy Pelosi.
Igralec in Unicefov ambasador Danny Glover v predstavniškem domu med razpravo o suženjstvu. FOTO: Aaron P. Bernstein/Reuters
To niso prve razprave o odškodnini za afriške Američane, a je že prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama idejo označil za nepraktično. Celo če bi jo sprejel predstavniški dom, pa je skoraj zagotovo ne bi potrdil v večini republikanski senat. Voditelj senatne večine Mitch McConnell ne odobrava reparacij za nekaj, kar se je zgodilo pred več kot 150 leti in za kar ni odgovoren nihče od danes živečih ljudi.
Zagovorniki takšne zakonodaje pa opozarjajo na številne odkrite in prikrite primere diskriminacije, ki afriškim Američanom še danes otežujejo življenje, ter razmišljajo o vladni pomoči pri pridobivanju domov, plačevanju izobrazbe ali spodbujanju poslovanja.
