Ameriške volitve: negotova noč za demokrate

New York – Vso pozornost je posesala tekma za zgornji dom kongresa, v kateri poskuša republikanska stranka odvzeti senatno večino demokratom. Napovedi so močno v korist prvih, čeprav demokrati še imajo nekaj upanja, da ne bodo povsem poraženi.

Ameriške vmesne volitve, kot pravijo izbiranju poslancev in tretjine senata v letih, ko na glasovnicah ni predsedniških kandidatov, veljajo za nekakšen referendum o delu Bele hiše. Zato so vedno težka naloga za stranko, ki ima predsednika, letos pa se demokrati borijo s posebno močnim nasprotnim vetrom, saj priljubljenost predsednika Obame že več mesecev caplja med zelo nizkimi 41 in 43 odstotki. Tako so se med njimi odrekli njegovi podpori ali pa celo javno nasprotujejo politikam Bele hiše.

Odločilna New Hampshire 
in Severna Karolina

V zadnjih dneh sta obe stranki vložili zadnje atome energije v prepričevanje najzvestejših volivcev, naj odidejo na volišča. Demokrati po tihem računajo, da bo njihova 60 milijonov dolarjev vredna pobuda, s katero so hoteli povečati volilno udeležbo levice, le spremenila volilne napovedi. Največkrat omenjeni statistični modeli so namreč močno na strani desnice, analitik Nate Silver jim daje 72 odstotkov, Upshot New York Timesa 70, Washington Post pa kar 96 odstotkov možnosti za večino v senatu. Toda visoka volilna udeležba bi lahko pomešala računice.

Kljub temu je skoraj povsem gotovo, da bodo republikanci ne samo obdržali, ampak še povečali večino v spodnjem poslanskem domu kongresa. V senatu, kjer demokrati branijo 55 od 100 sedežev, se je tekma osredotočala na osem neodločenih držav, pri čemer sta v zadnjih dneh v središču pozornosti New Hampshire in Severna Karolina. Če demokrati ne bodo osvojili teh dveh senatnih sedežev, se bo tehtnica dokončno prevesila na stran republikancev.

Kar bi pomenilo zelo naporni preostali dve leti predsedovanja za Obamo, saj bo povsem brez moči za kakršnekoli večje projekte in spremembe v državi. Republikanci pa bodo njegovo mizo zasuli z zakonodajo, ki bo poskušala omajati njegovo predsedniško zapuščino, prva tarča bo sicer razmeroma uspešna reforma zdravstvenega zavarovanja Obamacare.

Ostra kampanja v volilnem finišu

Spomladi je skoraj obskurna kandidatka desnice­ v Iowi Joni Ernst navdušila televizijske komike z oglasom, v katerem se je bahala, da je v mladosti kastrirala­ prašiče. Medtem ko so se na levici krohotali, je najprej pometla s fanti v svoji stranki, na volilni torek pa ankete kažejo, da ima največ možnosti za osvojitev senatnega sedeža Iowe. Demokratom že nekaj časa ni do smeha.

Lokalni časnik Des Moines Register je konec tedna Ernstovi nameril 7 odstotkov prednosti, njihove napovedi pa so se ponavadi pokazale za pravilne. Pri tem demokratom ne povzroča glavobola samo verjetna izguba senatnega sedeža v zvezni državi, ki je veljala za eno od ključnih v tekmi za senatno večino, pač pa tudi načela, ki jih bo Ernstova ob zmagi zastopala v senatu. Prepričana pripadnica konservativnega gibanja čajankarjev si želi pokojninski sistem države potisniti v zasebne roke, močno omejiti pravico do splava, ukiniti agencijo za varovanje okolja ter seveda odpraviti reformo zdravstvenega zavarovanja predsednika Baracka Obame.

Maše na jugu ZDA

Nedeljske maše po številnih cerkvah na jugu ZDA, kjer se zbira pretežno temnopolto občestvo, so se iz zgodb o boju med dobrim in zlom nič kaj prefinjeno prevesile v tekmo med demokrati in republikanci. Pastorji so spodbujali ljudi, naj se prijavijo za prostovoljno pomoč ljudem na torkovih volitvah. Demokrati so po 600 dneh ne­uspešne volilne kampanje v zadnjih treh poskušali na vse načine preobrniti grozeč poraz, ena od možnosti je visoka udeležba temnopoltih volivcev. To je namreč ena redkih demografskih skupin, ki še vedno močno verjame v predsednika Obamo, saj ga podpira 84 odstotkov temnopoltih, medtem ko bi zanj glasovalo le še 30 odstotkov belih Američanov.

Demokrat Mark Udall je v Koloradu nagovarjal volivce z geslom »Voliti ali umreti!«, njegova strankarska kolegica iz New Hampshira Jeanne Shaheen pa je uporabila nekaj več besed. »Če bomo naše volivce spravili na volišča, bomo zmagali. Drugače bomo izgubili,« je poskušala spodbuditi prostovoljce v njeni kampanji za obranitev senatnih sedežev. Na ogromni in redko poseljeni Aljaski je demokratski senator Mark Begich pošiljal aktiviste v najbolj odročne vasice v upanju, da bo visoka udeležba izravnala njegov zaostanek v javnomnenjskih raziskavah.

V času, ko je vse več zmernih, sredinskih in politično neopredeljenih Američanov sitih razdvojene in strupene zvezne politike, sta se stranki obrnili k svojim najbolj zvestim volivcem in jih z navijaškimi oglasi ter črnimi napovedmi ob morebitnem porazu pozivata na volišča. Demokrati poskušajo podžgati temnopolto skupnost s smrtjo temnopoltih najstnikov Treyvona Martina in Martina Browna ter spominom na rasistično zakonodajo iz ne tako davne preteklosti. Republikanci neutrudno udrihajo po predsedniku, ki ga povezujejo z vsem slabim v državi.

Obamova teža

Silna nepriljubljenost Obame, ki velja za največji mlinski kamen demokratov na tokratnih volitvah, je po svoje presenetljiva, saj je pred dvema letoma preživel silovit napad desnice, volivci pa so mu zaupali drugi mandat. Na levici so prepričani, da je žrtev desničarske nepopustljivosti, ki je v politično razdvojeni državi ohromila odločanje, Američani pa so pripisali krivdo (tudi) Beli hiši. Poleg tega gospodarsko okrevanje kljub spodbudnim številkam in padanju nezaposlenosti predvsem za srednji razred ni dovolj spodbudno.

Njegovo podobo je močno načel hud padec zaupanja v njegovo zunanjo politiko. Razžrlo jo je razkritje državnega nadzornega aparata, predvsem pa neodločnost pri posredovanju proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki se je razrasla v počasno ukrepanje proti Islamski državi. Vere v Obamove voditeljske sposobnosti niso okrepile niti številne domače afere, od poraznega uvajanja zdravstvene reforme do škandala s čakalnimi vrstami v bolnišnicah za veterane.

Hkrati desnica, tudi sama razdeljena zaradi notranjega boja med konservativnimi čajankarji in bolj zmernim krilom, ne nastopa s trdno ideološko kampanjo in jasnimi političnimi rešitvami. V zadnjih mesecih so izgubili celo prejšnjo rdečo nit, odločno nasprotovanje reformi Obamacare. Ta je kot pojem še vedno nepriljubljena, toda njena izvedba v posameznih državah je koristila milijonom predvsem manj premožnih, ki se ne bodo zlahka odrekli novim pridobitvam. To ohranja upanje demokratov, da si jutri morda le ne bodo lizali globokih volilnih ran.