Ameriške volitve: Torkova tesnoba demokratskih volivcev

New York – »To, da lahko­ voliš,­ je dar. Koliko ljudi po svetu ne more. Zato bi vsi morali zmeraj na volišča,« je dejala­ Jo-Ellen Trilling, umetnica iz Midtowna po glasovanju v new­yorški osrednji sinagogi.­ Pa Trillingova nima posebno bleščečega mnenja o politikih v kongresu, »vsi po vrsti se ves čas samo prepirajo in ne naredijo ničesar«. A je odšla volit. Ker lahko.

»Če ste naveličani in razočarani nad politiko ter nočete na volitve, v resnici volite za okoreli eliti dveh največjih strank, ki nista neumni ter se globoko zavedata, da so naveličanost, jeza in cinizem v njunem interesu, ter vam dajeta vsak možen izgovor, da ne pridete na volišča. Ni mogoče ne izbirati politikov – ali glasujete na volitvah ali pa ostanete doma in molče podvojite težo glasov najbolj zvestih volivcev,« je ob prelomnih volitvah leta 2000 opozoril ameriški pisatelj in publicist David Foster Wallace.

Jo-Ellen Trilling je danes kljub naveličanosti izrabila svojo pravico, pomen udeležbe so poudarjali tudi mnogi drugi Newyorčani, ki so v klet velike sinagoge prišli oddat svoj glas. V liberalnem mestu, ki večinoma podpira demokratske politike, so jih skrbeli rezultati, saj bi ne ravno spodbudne napovedi za demokratsko stranko predsednika Baracka Obame lahko preobrnil neobičajno množičen odziv volivcev na vmesnih kongresnih volitvah, ko ne izbirajo predsednika države.

»Republikanci bodo prevzeli nadzor nad senatom in dve leti se (v državi) ne bo ničesar premaknilo,« je napovedal 96-letni George Lantzman, ko je ob pomoči opornice počasi premagal klančino iz kleti svetišča. »Vedno volim, vsake volitve,« je ponosno poudaril in v isti sapi dodal, da ves čas demokrate. »Udeležba je pomembna, drugače bodo republikanci dosegli boljši rezultat,« je bil prepričan njegov spremljevalec Robert Schwarz.

Tudi po njegovih besedah bi z večino desnice v senatu politično odločanje v državi povsem obstalo. »Vmesne volitve so zelo pomembne, saj so republikanci leta 2010 prevzeli nadzor nad spodnjim domom kongresa in od takrat blokirajo napredno zakonodajo,« je spomnil in dodal, da bi s prevzemom senata zagrenili življenje Obami. »Nisem ravno navdušen nad njim, moral bi biti bolj odločen in prepričljiv, kot je bil Franklin D. Roosevelt, toda republikanci mu niso in ne bodo pustili ničesar izpeljati,« je Schwarz opisal razpoloženje in prepričanje številnih liberalnih Američanov.

Skrivnostni denar

Letošnje volitve je zaznamoval nenaden val negativnih oglasov in telefonskih klicev volivcev v dneh tik pred volitvami, pri čemer so bili njihovi naročniki doslej povsem neznane zunanje organizacije in skupine, ki jim pred oddajo glasovnic ni bilo treba razkriti finančnih virov, nekaterih pa pred dobrim mesecem sploh še ni bilo. Zaradi tega se je v zadnjem tednu količina denarja, porabljenega za predvolilno kampanjo, povzpela na 20 milijonov dolarjev na dan. Samo za senatno tekmo so oktobra namenili 200 milijonov dolarjev, precej več kot na vmesnih volitvah pred štirimi leti.

Organizacije, ki sodelujejo v volilni kampanji, so morale do 15. oktobra sporočiti, koliko denarja so zbrale, kar 90 organizacij, ki so v zadnjih dneh pred glasovanjem nenadoma kupile za sto tisoče ali celo milijone dolarjev oglasov, pa do začetka oktobra za ta namen ni porabilo niti dolarja, ugotavlja analiza časnika New York Times. Osemnajst med njimi, ki jih pred začetkom septembra sploh ni bilo, je do srede prejšnjega tedna porabilo kar 9 milijonov dolarjev v različnih tekmah po ameriških zveznih državah.

Boj za senat se bije v le nekaj neodločenih državah, ki imajo večinoma razmeroma maloštevilna volilna telesa, zato politične kampanje z že nekaj sto tisoč dolarji preplavijo medije. »Neodvisne skupine lahko z minimalnimi finančnimi viri pomembno vplivajo na kampanje,« ugotavlja politični strateg Chris LaCivita, pri čemer je pojem »neodvisne« zelo majav, saj so povezane z globokim žepi na obeh polih, od konservativnih industrialcev Charlesa in Davida Kocha do skrivnostnih neprofitnih organizacij na levici.

Nekateri politični analitiki poudarjajo, da so vmesne kongresne volitve nepotreben zgodovinski ostanek, saj v času medijske zasičenosti in družbenih medijev ni več treba vsaki dve leti usklajevati sestave spodnjega doma kongresa z razpoloženjem državljanov. »Povprečen poslanec porabi 70 odstotkov časa v volilnem letu za zbiranje donacij za predvolilni boj,« je predlog, da bi mandat poslancev podaljšali na štiri leta, zagovarjal David Schanzer, profesor javne politike na univerzi v Duke v Severni Karolini.

»Vmesne volitve lahko spremenijo usmeritev države med predsedniškimi volitvami, čeprav ponavadi stranki v opoziciji samo dajo možnost za blokiranje odločanja do predsedniških volitev,« je danes razmišljal George Tronsrue, ko je oddal svoj glas. »Ampak to je ena od prednosti Amerike, svobodne volitve in priložnost, da vsaki dve leti izbereš tiste, ki bodo po tvojem mnenju bolje vodili državo,« je kljub temu ostal na strani dveletnega cikla.

Jo-Ellen Trilling pa je skoraj nemočno dejala, da se »jutri ne bo zgodilo nič, vse bo tako, kot je bilo doslej«.