Napetosti med Združenimi državami Amerike in Iranom so se znova močno zaostrile. Ameriška vojska je že šesto zaporedno noč izvedla obsežne zračne napade na iranske cilje, medtem ko je Teheran odgovoril s povračilnimi napadi na ameriške vojaške objekte v več državah Bližnjega vzhoda, poroča Al Džazira. Ob tem se nadaljuje spor glede nadzora nad Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za transport nafte.

Poveljstvo ameriških sil za Bližnji vzhod (CENTCOM) je sporočilo, da je v najnovejšem valu napadov zadelo več deset iranskih vojaških ciljev, med drugim sisteme zračne obrambe, obalne nadzorne položaje, logistično infrastrukturo ter zmogljivosti, povezane z iranskimi pomorskimi operacijami. Po navedbah ameriške vojske je namen operacije nadaljnje zmanjšanje vojaških sposobnosti Irana.

Donald Trump opušča uvedbo pristojbin, a vztraja pri blokadi iranskih pristanišč

Iranski državni mediji medtem poročajo, da so bili tarča napadov tudi objekti civilne infrastrukture. Med drugim naj bi ameriški izstrelki zadeli letališče Iranshahr na jugovzhodu države, železniško postajo v pristaniškem mestu Bandar Khamir oziroma širšem območju Bandar Abasa ter več mostov v provinci Hormozgan. Po iranskih podatkih je bilo v napadih ubitih najmanj sedem oziroma osem ljudi, okoli 20 pa ranjenih.

Katarske oblasti so prebivalce pozvale, naj poiščejo zavetje, saj je protizračna obramba prestrezala izstrelke nad Doho. FOTO: Majid Asgaripour/Reuters

Neodvisni viri so potrdili zadetek vsaj enega mostu zahodno od Bandar Abasa, medtem ko ameriška vojska napadov na mostove uradno ni komentirala.

Iranske oblasti so ZDA obtožile tudi napada v bližini otroške onkološke bolnišnice v Ahvazu, zaradi katerega so morali bolnike evakuirati. Ameriška stran teh navedb ni potrdila.

Iran odgovarja z napadi po regiji

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je izvedla več povračilnih operacij proti ameriškim ciljem v regiji. Po njihovih navedbah so z brezpilotnimi letalniki napadli ameriške vojaške položaje in logistične centre v Kuvajtu, v Bahrajnu naj bi zadeli ameriške helikopterje in izvidniška letala, v Omanu pa dva ameriška radarska sistema za pomorski in zračni nadzor.

IRGC trdi tudi, da je napadla ameriško oporišče Al Tanf v Siriji, kjer naj bi se nahajalo poveljstvo ameriških specialnih sil. ZDA teh navedb za zdaj niso potrdile.

Najnovejše dogajanje kaže na hitro stopnjevanje spopadov med ZDA in Iranom, ki se vse bolj širijo tudi na druge države Bližnjega vzhoda. FOTO: Abbas Fakih/AFP

Katar, Kuvajt in Bahrajn so medtem poročali o iranskih raketnih napadih. Katarske oblasti so prebivalce pozvale, naj poiščejo zavetje, saj je protizračna obramba prestrezala izstrelke nad Doho, poroča BBC. Po navedbah katarskega notranjega ministrstva je bil en otrok lažje poškodovan zaradi padajočih delcev prestreženih raket.

Jordanska vojska je sporočila, da je uspešno prestregla tri iranske rakete, v iraškem Kurdistanu pa so sile mednarodne koalicije nad Erbilom sestrelile osem brezpilotnih letalnikov. Po poročilih iz Sulejmanije je bilo v ločenem napadu ubitih osem ljudi.

Zaostrovanje v Hormuški ožini

Osrednja točka konflikta ostaja Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne pomorske trgovine z nafto.

Združene države so v začetku tedna ponovno uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč. CENTCOM je sporočil, da so ameriške sile v Omanskem zalivu pregledale tanker M/T Wen Yao, da bi zagotovile spoštovanje blokade, dan prej pa so onesposobile prazen tanker, ki naj bi skušal prebiti ameriške pomorske omejitve.

Zakaj je v kitajskih »čajnikih« vse manj iranske nafte

Po navedbah ameriške vojske so v okviru blokade preusmerili več trgovskih ladij, medtem ko so med prejšnjo blokado med aprilom in junijem onesposobili devet plovil in preusmerili več kot 140 ladij, poroča The Guardian.

Osrednja točka konflikta ostaja Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne pomorske trgovine z nafto. FOTO: Stringer/Reuters

Iran vztraja, da bo Hormuška ožina ostala zaprta, dokler ZDA ne prenehajo z vojaškimi napadi. Revolucionarna garda je opozorila, da bi lahko razširila omejitve tudi na druge pomembne izvozne poti za nafto in zemeljski plin.

Ob obali Omana je bil medtem poškodovan tudi tanker, ki ga je zadel neznan izstrelek. Posadka po navedbah britanske pomorske agencije ni bila poškodovana.

Negotovost glede razmer v Hormuški ožini že vpliva na svetovne energetske trge. Cena severnomorske nafte Brent se je povzpela nad 86 ameriških dolarjev za sod, nato pa nekoliko upadla in se ustalila pri približno 84 dolarjih.

Direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je opozoril, da bi lahko dolgotrajna prekinitev pretoka nafte povzročila resne motnje pri svetovni oskrbi z energenti.

Diplomatska prizadevanja ostajajo negotova

Spopadi predstavljajo novo zaostritev po memorandumu o soglasju, ki sta ga Washington in Teheran sklenila sredi junija z namenom umiritve razmer. Po navedbah Bele hiše ameriški predsednik Donald Trump ostaja pripravljen na nadaljevanje pogajanj, vendar poudarja, da bodo ZDA odgovorile na vsak napad na ladijski promet v Hormuški ožini.

Iranski predstavniki medtem vztrajajo, da ne bodo spoštovali nobenega dogovora, ki po njihovem mnenju ne zagotavlja iranskih nacionalnih interesov in varnosti.

Iranske oblasti so ZDA obtožile tudi napada v bližini otroške onkološke bolnišnice v Ahvazu, zaradi katerega so morali bolnike evakuirati. Ameriška stran teh navedb ni potrdila. FOTO: U.s. Central Command/Reuters

Dodatno zmedo je povzročila izjava predsednika Trumpa, da je Iran izpustil ameriško državljanko Deno Karari. Medtem ko je njen odvetnik sporočil, da se vrača v ZDA, je iransko sodstvo zanikalo, da bi iz iranskih zaporov izpustili ali zamenjali katerega koli ameriškega zapornika.

Hameneijev pogreb kot parada zmage

Najnovejše dogajanje kaže na hitro stopnjevanje spopadov med ZDA in Iranom, ki se vse bolj širijo tudi na druge države Bližnjega vzhoda. Poleg neposrednih vojaških operacij narašča tudi nevarnost motenj svetovne oskrbe z energenti, saj ostaja prihodnost Hormuške ožine negotova.

Kljub občasnim diplomatskim signalom z obeh strani za zdaj ni znakov skorajšnje umiritve razmer, zato mednarodna skupnost z veliko zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, ki bi lahko prerasli v širši regionalni konflikt.