Ameriški nadzorniki letalskega prometa so zgarani
Trump je priznal prvi poraz, toda Bela hiša hkrati dela načrte, kako ravnati, če bo zastoj trajal do marca
Odpri galerijo
Ameriški delavci, ki bodo danes zaradi zaustavitve dela zvezne vlade ostali brez drugega dela plač, so 33. dan zastoja molče protestirali 33 minut. Foto Reuters
New York – Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross ne more razumeti, zakaj nekateri zvezni uslužbenci potrebujejo oskrbo z brezplačno hrano pri dobrodelnih organizacijah, ko pa bi lahko najeli premostitvena posojila. Ob čedalje več jeznih in pretresenih ljudeh na televizijskih zaslonih je neobčutljivost enega od milijonarjev v vladi še očitnejša, medtem ko umetno ustvarjeni krizi ni videti konca.
Z vsakim dnem, ko Donald Trump vztraja pri gradnji zidu na južni meji, demokratska večina v poslanskem domu pa tega ne dovoli, čedalje več Američanov drsi v čedalje večje težave. Ross, ki je po ocenah vreden dobri dve milijardi dolarjev, te težko razume. Po njegovih besedah bi morali preprosto odkorakati na banke in vzeti posojila z nizkimi obrestmi. Toda ne gre samo za 800.000 zveznih uslužbencev, ki bodo danes ostali brez drugega izplačila plač in lahko pričakujejo, da bodo po ponovnem zagonu dela vlade dobili povrnjene neizplačane dele osebnih dohodkov. Delavce odpuščajo tudi podjetja, ki imajo pogodbe z zvezno vlado, in so že mesec dni brez plačil.
Po ZDA se širi upor, ne samo med tistimi, ki so prisilno na dopustu, pač pa tudi med tistimi, ki morajo na delovna mesta, a za svoje delo ne dobivajo plač. Med drugimi množično »zbolevajo« nadzorniki zračnega prometa, kar povzroča precejšnjo zaskrbljenost tudi pri ministru Rossu. Nekateri nadzorniki so si našli dodatne službe, kar pomeni, da pridejo na delo premalo spočiti, »ne moremo niti izračunati tveganja ali oceniti, kdaj se bo sistem zlomil«, je opozoril sindikat nadzornikov zračnega prometa. Toda Bela hiša ne kaže znamenj popuščanja, nasprotno, od zaprtih zveznih ustanov je zahtevala načrte, kako ravnati, če dogovora ne bo do marca.
V sredo se je zdelo, da se bosta Donald Trump in poslanka Nancy Pelosi, ki vodi demokratsko večino v spodnjem domu, vsaj začela pogovarjati. Pelosijeva je dosegla drobno zmago, ko je onemogočila predsedniku, da bi v torek v kongresu nagovoril Američane s tradicionalnim poročilom o razmerah v državi. Trump se je vdal in preložil nagovor, Pelosijeva pa je nato dejala, da se je pripravljena srečati na pogovoru s predsednikom. Pojavila se je celo zamisel, da bi mu odobrili vseh 5,7 milijarde dolarjev, ki jih zahteva za začetek gradnje zidu, le da bi jih moral porabiti za druge varnostne ukrepe, ne neposredno za zid, pred tem pa mora dovoliti, da vlada znova začne delovati.
Senat, v katerem ima večino desnica, je včeraj glasoval o dveh predlogih, Trumpovi zahtevi po denarju za zid in zakonodaji iz poslanskega doma, s katero bi začasno omogočili delo zveznih ustanov. Po pričakovanjih so obe zavrnili. Nekateri ameriški analitiki upajo, da bo to odprlo vrata resnejšim pogajanjem, kako doseči dogovor. Ob čedalje večjem pritisku vse bolj razjarjene javnosti, ki ga občutita obe strani, ne samo desnica na čelu s Trumpom, se zdi, da bodo znova v senatu morali najti izhod iz krize. Optimisti upajo, da bo prazna miza po umiku obeh predlogov znamenje, da je čas za iskanje novih rešitev.
Z vsakim dnem, ko Donald Trump vztraja pri gradnji zidu na južni meji, demokratska večina v poslanskem domu pa tega ne dovoli, čedalje več Američanov drsi v čedalje večje težave. Ross, ki je po ocenah vreden dobri dve milijardi dolarjev, te težko razume. Po njegovih besedah bi morali preprosto odkorakati na banke in vzeti posojila z nizkimi obrestmi. Toda ne gre samo za 800.000 zveznih uslužbencev, ki bodo danes ostali brez drugega izplačila plač in lahko pričakujejo, da bodo po ponovnem zagonu dela vlade dobili povrnjene neizplačane dele osebnih dohodkov. Delavce odpuščajo tudi podjetja, ki imajo pogodbe z zvezno vlado, in so že mesec dni brez plačil.
Upor uslužbencev
Po ZDA se širi upor, ne samo med tistimi, ki so prisilno na dopustu, pač pa tudi med tistimi, ki morajo na delovna mesta, a za svoje delo ne dobivajo plač. Med drugimi množično »zbolevajo« nadzorniki zračnega prometa, kar povzroča precejšnjo zaskrbljenost tudi pri ministru Rossu. Nekateri nadzorniki so si našli dodatne službe, kar pomeni, da pridejo na delo premalo spočiti, »ne moremo niti izračunati tveganja ali oceniti, kdaj se bo sistem zlomil«, je opozoril sindikat nadzornikov zračnega prometa. Toda Bela hiša ne kaže znamenj popuščanja, nasprotno, od zaprtih zveznih ustanov je zahtevala načrte, kako ravnati, če dogovora ne bo do marca.
V sredo se je zdelo, da se bosta Donald Trump in poslanka Nancy Pelosi, ki vodi demokratsko večino v spodnjem domu, vsaj začela pogovarjati. Pelosijeva je dosegla drobno zmago, ko je onemogočila predsedniku, da bi v torek v kongresu nagovoril Američane s tradicionalnim poročilom o razmerah v državi. Trump se je vdal in preložil nagovor, Pelosijeva pa je nato dejala, da se je pripravljena srečati na pogovoru s predsednikom. Pojavila se je celo zamisel, da bi mu odobrili vseh 5,7 milijarde dolarjev, ki jih zahteva za začetek gradnje zidu, le da bi jih moral porabiti za druge varnostne ukrepe, ne neposredno za zid, pred tem pa mora dovoliti, da vlada znova začne delovati.
Prazna miza
Senat, v katerem ima večino desnica, je včeraj glasoval o dveh predlogih, Trumpovi zahtevi po denarju za zid in zakonodaji iz poslanskega doma, s katero bi začasno omogočili delo zveznih ustanov. Po pričakovanjih so obe zavrnili. Nekateri ameriški analitiki upajo, da bo to odprlo vrata resnejšim pogajanjem, kako doseči dogovor. Ob čedalje večjem pritisku vse bolj razjarjene javnosti, ki ga občutita obe strani, ne samo desnica na čelu s Trumpom, se zdi, da bodo znova v senatu morali najti izhod iz krize. Optimisti upajo, da bo prazna miza po umiku obeh predlogov znamenje, da je čas za iskanje novih rešitev.
