Ameriški predsednik le odkril vero v Nato
Donald Trump govoril o večjih zavezah za obrambo, o katerih drugi ne vedno nič.
Odpri galerijo
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je spomnil, da je navzočnost ameriških sil v Evropi ključna za projekcijo ameriške moči v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu. FOTO: Reuters
Bruselj – »Vse zaveznice so jasno slišale sporočilo,« je nastope predsednika ZDA Donalda Trumpa po končanem vrhu Nata opisal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ameriški gost z zahtevami po večjih izdatkih za obrambo menda misli resno. Glede tega je nastalo »novo zavedanje nujnost«.
Dvodnevni vrh so spremljali preobrati. Trump je najprej v sredo na zajtrku s Stoltenbergom ostro napadal Nemčijo, ozračje je še poslabšal z negativnimi tviti. Drugi dan so se že začele širiti govorice, da bodo ZDA na področju obrambe »šle na svoje«, če evropske zaveznice na bodo takoj (menda do januarja) zvišale obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP. Tega niso potrdili ne predsednik ZDA ne drugi voditelji. Ko je Trump ob koncu vrha nastopil pred časnikarji, je bil poln zmagovalnega zanosa. »Bila sta dva fantastična dneva,« je povedal.
Zadovoljno je našteval, kako je zaveznice prepričal, da bodo za obrambo le začele plačevati več. To da bodo naredile z veseljem. Dva odstotka BDP izdatkov bi dosegli hitreje, kot je veljalo do zdaj (do leta 2025), in pri tem bi lahko še napredovale. Države morajo le doma izpeljati proračunske postopke. Obljube o zvišanju da so znatne, navedel je podatek o 33 milijardah evrov. »Nato je danes veliko močnejši kot pred dvema dnevoma,« je povedal. Natančnejših podatkov in rokov ni predstavil. Ponavljal je, da ZDA plačajo od 70 do 90 odstotkov vseh obrambnih izdatkov v Natu.
Ker višji izdatki za obrambo pomenijo več nakupov oborožitve, je naredil še nekaj reklame za domačo industrijo. »Delamo najboljša letala, rakete in puške na svetu,« je povedal. Pravo vprašanje naj bi zato bilo, ali sploh lahko izdelajo dovolj orožja. Tudi privrženost zavezništvu je jasno izrekel. »Verjamem v Nato,« je sporočil. Več drugih voditeljev je takoj zanikalo, da so na vrhu obljubili več, kot so napovedovali prej. Med prvimi je bil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pojasnil, da se v uradni deklaraciji vrha omenjajo enaki cilj kot do zdaj.
Kanclerka Angela Merkel je pojasnjevala, da so na vrhu spet obravnavali temeljna vprašanja zavezništva in da bi vsi morali narediti več. Nemčija da je že tako v zadnjih letih povečala naložbe v obrambo. »Preobrat se je začel že zdavnaj,« je povedala. Kot enega od vzrokov za nastanek novih okoliščin je navedla napad na Ukrajino. »Vse evropske zaveznice so jasno pokazale, da se odzivajo na nov varnostni položaj s krepitvijo in posodabljanjem oboroženih sil. Po njenem mnenju bi vprašanje izdatkov moralo biti ločeno od drugih kočljivih čezatlantskih tem, kakršna je trgovina.
V zavezništvu poskušajo predstaviti predvsem koristi Nata za ZDA, ki v Trumpovih očeh skladno z njegovo vizijo Najprej Amerika niso prepoznane. Generalni sekretar zavezništva Stoltenberg je spomnil, da je navzočnost ameriških sil v Evropi ključna za projekcijo ameriške moči v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Evropske sile, infrastruktura in obveščevalne službe pomagajo varovati ZDA. »Nato je množitelj sil ZDA,« je prepričan Stoltenberg. Poleg tega krepitev evropskih izdatkov za obrambo omogoča njihovo zniževanje v ZDA.
Dvodnevni vrh so spremljali preobrati. Trump je najprej v sredo na zajtrku s Stoltenbergom ostro napadal Nemčijo, ozračje je še poslabšal z negativnimi tviti. Drugi dan so se že začele širiti govorice, da bodo ZDA na področju obrambe »šle na svoje«, če evropske zaveznice na bodo takoj (menda do januarja) zvišale obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP. Tega niso potrdili ne predsednik ZDA ne drugi voditelji. Ko je Trump ob koncu vrha nastopil pred časnikarji, je bil poln zmagovalnega zanosa. »Bila sta dva fantastična dneva,« je povedal.
Zadovoljno je našteval, kako je zaveznice prepričal, da bodo za obrambo le začele plačevati več. To da bodo naredile z veseljem. Dva odstotka BDP izdatkov bi dosegli hitreje, kot je veljalo do zdaj (do leta 2025), in pri tem bi lahko še napredovale. Države morajo le doma izpeljati proračunske postopke. Obljube o zvišanju da so znatne, navedel je podatek o 33 milijardah evrov. »Nato je danes veliko močnejši kot pred dvema dnevoma,« je povedal. Natančnejših podatkov in rokov ni predstavil. Ponavljal je, da ZDA plačajo od 70 do 90 odstotkov vseh obrambnih izdatkov v Natu.
Zaveze Slovenije ostajajo enake
»Slovenija ni danes obljubila nič več kot v preteklosti. Naše zaveze ostajajo enake kot do zdaj. Smo racionalni in zanesljivi. Obljubljamo, kolikor realno zmoremo,« je povedal premier Miro Cerar. Ponovil je, da se bo v prihodnjih letih morala tudi Slovenija potruditi, da še hitreje doseže dogovorjeni cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. »K temu smo se zavezali vsi in to igro moramo odigrati pošteno,« je še dejal in zatrdil, da voditelji niso dali nikakršnih konkretnih zavez. Glede na to, da bo zaradi tega treba pospešiti zviševanje obrambnih izdatkov, je Cerar poudaril tudi, da je pri tem treba upoštevati javnofinančne zmožnosti in potrebe družbe na sploh.
»Slovenija ni danes obljubila nič več kot v preteklosti. Naše zaveze ostajajo enake kot do zdaj. Smo racionalni in zanesljivi. Obljubljamo, kolikor realno zmoremo,« je povedal premier Miro Cerar. Ponovil je, da se bo v prihodnjih letih morala tudi Slovenija potruditi, da še hitreje doseže dogovorjeni cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. »K temu smo se zavezali vsi in to igro moramo odigrati pošteno,« je še dejal in zatrdil, da voditelji niso dali nikakršnih konkretnih zavez. Glede na to, da bo zaradi tega treba pospešiti zviševanje obrambnih izdatkov, je Cerar poudaril tudi, da je pri tem treba upoštevati javnofinančne zmožnosti in potrebe družbe na sploh.
Merklova: Preobrat se je začel že zdavnaj
Ker višji izdatki za obrambo pomenijo več nakupov oborožitve, je naredil še nekaj reklame za domačo industrijo. »Delamo najboljša letala, rakete in puške na svetu,« je povedal. Pravo vprašanje naj bi zato bilo, ali sploh lahko izdelajo dovolj orožja. Tudi privrženost zavezništvu je jasno izrekel. »Verjamem v Nato,« je sporočil. Več drugih voditeljev je takoj zanikalo, da so na vrhu obljubili več, kot so napovedovali prej. Med prvimi je bil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pojasnil, da se v uradni deklaraciji vrha omenjajo enaki cilj kot do zdaj.
Kanclerka Angela Merkel je pojasnjevala, da so na vrhu spet obravnavali temeljna vprašanja zavezništva in da bi vsi morali narediti več. Nemčija da je že tako v zadnjih letih povečala naložbe v obrambo. »Preobrat se je začel že zdavnaj,« je povedala. Kot enega od vzrokov za nastanek novih okoliščin je navedla napad na Ukrajino. »Vse evropske zaveznice so jasno pokazale, da se odzivajo na nov varnostni položaj s krepitvijo in posodabljanjem oboroženih sil. Po njenem mnenju bi vprašanje izdatkov moralo biti ločeno od drugih kočljivih čezatlantskih tem, kakršna je trgovina.
- Trump je prepričan, da bodo zaveznice za obrambo plačevale več.
- Višji izdatki za obrambo pomenijo več nakupov oborožitve.
- Merklova: Zaveznice že krepijo in posodabljajo oborožene sile.
- Stoltenberg: Nato je množitelj sil ZDA.
V zavezništvu poskušajo predstaviti predvsem koristi Nata za ZDA, ki v Trumpovih očeh skladno z njegovo vizijo Najprej Amerika niso prepoznane. Generalni sekretar zavezništva Stoltenberg je spomnil, da je navzočnost ameriških sil v Evropi ključna za projekcijo ameriške moči v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Evropske sile, infrastruktura in obveščevalne službe pomagajo varovati ZDA. »Nato je množitelj sil ZDA,« je prepričan Stoltenberg. Poleg tega krepitev evropskih izdatkov za obrambo omogoča njihovo zniževanje v ZDA.
