Ameriško prizivno sodišče: Carine so nezakonite

Po specializiranem trgovinskem sodišču je tudi ameriško prizivno številne carine republikanskega predsednika Donalda Trumpa razglasilo za neustavne. Protekcionistično steno okrog ameriškega gospodarstva, ki bo po napovedih finančnega ministra Scotta Bessenta ameriški državni blagajni prinesla 500 milijard dolarjev na leto, pa so za zdaj pustili pri miru, da se lahko zvezna administracija pritoži na vrhovno sodišče. 

Kritiki so že prej opozarjali na negotovosti, ki jih tudi ameriškim poslovnežem prinašajo carinske vojne, pa tudi na potrese na globalnih trgih in odtujevanje ameriških trgovinskih partnerjev. Bojijo se višjih cen in nižje gospodarske rasti. Za zdaj pa inflacija ostaja nizka, rast visoka in ameriška državna blagajna je pridobila že 159 milijard dolarjev. Po odločitvi zveznega prizivnega sodišča se morajo v Beli hiši bati vračanja dela tega dohodka, s katerim so nameravali nižati gigantski ameriški dolg. 

Finančni minister Scott Bessent je s carinami zbral že 159 milijard dolarjev. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

»Vse carine še vedno veljajo,« je na svojem družbenem omrežju truth social zagotovil republikanski prvak. Zvezno prizivno sodišče je označil za strankarsko opredeljenega, tudi sodniki naj bi vedeli, da bodo Združene države Amerike na koncu zmagale. »Če bi kdaj odstranili te carine, bi bila to totalna katastrofa za Državo. Videti bi bili finančno šibki in mi moramo biti močni.«  ZDA po njegovem ne bodo več tolerirale neznanskih trgovinskih primanjkljajev ter nepravičnih carinskih ali necarinskih trgovinskih ovir prijateljev ali sovražnikov, »ki spodkopavajo naše proizvajalce, kmete in vse druge. Če ji bo dovoljeno obstati, bo ta odločitev dobesedno uničila ZDA.« V tem primeru se boji velike depresije iz leta 1929.

Ob začetku praznika dela je carine označil za najboljšo pomoč ameriškim delavcem in podporo proizvodnji Made in America. Po njegovem so nespametni politiki dolga leta dovolili, da se carine uporabljajo proti  Američanom, s pomočjo vrhovnega sodišča pa bodo naredili Ameriko spet bogato, močno in mogočno. »Hvala za pozornost v tej zadevi,« je zaključil v znanem slogu.

Po večinskem mnenju zveznega prizivnega sodišča pa nima zakonskih pravic za obsežne carine, ki jih je naložil večini držav sveta in tudi Evropski uniji. Ameriška ustava odgovornost za določanje davkov ter s tem tudi carin daje kongresu, skozi desetletja pa so zakonodajalci vse več pristojnosti predajali izvršni oblasti. Trump je za njihovo uveljavitev razglasil izredno gospodarsko stanje s sklicevanjem na pristojno zakonodajo iz leta 1977. Drugega aprila, ko je temeljnim desetodstotnim carinam dodal še različno visoke za večino držav sveta, odvisno od trgovinskega primanjkljaja in nekaterih drugih parametrov, je razglasil za dan osvoboditve. 

Carine za pomoč ameriškemu gospodarstvu je višal že predsednik Richard Nixon. Vrhovno sodišče bo presodilo, ali so tudi zdaj razmere dovolj izredne. FOTO:Andy Hoekstra/Reuters

Še posebne izredne razmere je razglasil na mejah ZDA, od koder so v državo pritekali ilegalni migranti in še pritekajo mamila. Predsedniki pred njim pa so omenjeno zakonodajo uporabljali predvsem za sankcije proti ameriškim sovražnikom kot Iran ali Severna Koreja. Številne tožbe so tudi opozorile, da so trgovinske primanjkljaje beležili 49 zaporednih let v dobrih in slabih časih. Sedanja administracija nasprotno spominja, da so sodišča odobrila izredno uporabo carin v času predsednika Richarda Nixona po kaosu zaradi končanje povezave ameriškega dolarja s ceno zlata. 

Tedanja republikanska administracija se je sklicevala na zakon o trgovanju s sovražniki iz leta 1917, katerega obrazložitve je delno povzela tudi zakonodaja iz leta 1977. Ameriško sodišče za mednarodno trgovino s sedežem v New Yorku je maja presodilo, da Trumpove carine presegajo vse izredne pristojnosti, ki jih je kongres podelil predsedniku države. 

Trump računa na večinsko konservativno vrhovno sodišče, ki mu je pritrdilo že v številnih dilemah. Če ne, ima na voljo alternativne poti, ki pa bi bile  počasnejše in manj obsežne od sedanjih. Zakon iz leta 1974 za 150 dni dovoljuje največ petnajst odstotne carine na uvoz iz držav, ki imajo z ZDA velik trgovinski presežek. Dovoljuje tudi carinjenje uvoza iz držav, ki jim urad ameriškega trgovinskega predstavnika najde nepravične trgovinske prakse.

To zakonodajo je Trump uporabil v svojem prvem mandatu proti Kitajski in jo je ohranil njegov demokratski naslednik Joe Biden. Sedanja odločitev prizivnega sodišča ne govori o tem, niti o carinah na tuje jeklo, aluminij in avtomobile, ki jih je predsednik prav tako razglasil za grožnjo nacionalni varnosti.