Ameriško zaostrovanje: nove sankcije proti Iranu

Washington si je za tarčo tokrat izbral vrhovnega iranskega verskega voditelja ajatolo Alija Hameneja. 

Objavljeno
24. junij 2019 19.20
Posodobljeno
24. junij 2019 20.00
Ameriški predsednik Trump pred podpisom novih sankcij proti Iranu. FOTO:Mandel Ngan/Afp
New York – Kot je obljubil po iranski sestrelitvi ameriškega izvidniškega drona v bližini Hormuške ožine, je ameriški predsednik Donald Trump naznanil nove sankcije proti islamski republiki. In ponovil: »Iran nikoli ne sme imeti jedrskega orožja!«

Ukrepi, ki jih je podpisal v Ovalni pisarni, naj bi najvišjim iranskim voditeljem preprečili dostop do finančnih instrumentov. Trump za »serijo agresivnega obnašanja iranskega režima, vključno s sestrelitvijo drona« obtožuje vrhovnega verskega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki mu je neposredno podrejena tudi razvpita iranska revolucionarna garda.

Po predvidevanjih finančnega ministra Stevena Mnuchina bodo ZDA zamrznile milijarde dolarjev dodatnega iranskega premoženja, kasneje ta teden pa naj bi sankcije razširili še na zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa.
 

Ne iščejo konflikta


Ameriški predsednik pravi, da ne išče konflikta s to ali katero koli drugo državo, ni pa nujno, da bo njegova administracija enako zadržana v prihodnosti. V Washingtonu so že prej prepovedali nakupe iranske nafte ter uvedli številne druge kazenske ukrepe, nove sankcije pa naj bi onemogočile še preostale vire denarja iranskemu režimu.



Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je med obiskom v Savdski Arabiji vztrajal, da mora Iran omejiti vojaške aktivnosti na območju ter končati podporo oboroženim skupinam. Washington v zameno Teheranu ponuja pogajanja, ki pa so jih najvišji voditelji šiitske države doslej zavračali.

image
Bo naslednji na vrsti zunanji mkinister Džavad Zarif? FOTO:Atta Kenare/Afp


Trump je že prej na twitterju poudarjal, da ZDA sploh ni treba biti v bližini Hormurške ožine, kjer se je v minulih tednih in mesecih zgodila vrsta nevarnih incidentov z raketnimi ali minskimi napadi na tankerje vred. Njegova država je največja proizvajalka energije na svetu, Kitajska pa 91 odstotkov svoje nafte prepeljejo skozi nevarno pot ob obalah Irana, Savdske Arabije, in nekaterih drugih držav. Japonska tam prepelje 62 odstotkov svoje nafte, podobno številne druge, »zakaj torej dolga leta in brez plačila varujemo ladijske poti drugih držav, te bi morale same zavarovati svoje ladje.« Ameriške zahteve do Irana naj bi bile preproste: »Nobenega jedrskega orožja in nobenega sponzoriranje terorja!«