Apple skupaj z Irsko v sodni bitki z Brusljem
Zgodovinska odločitev komisarke za konkurenco je odvisna od sodne presoje v Luksemburgu
Odpri galerijo
Od razpleta tožbe Appla proti evropski komisiji utegne biti odvisno, kako bodo v prihodnje davčno obravnavani digitalni orjaki FOTO: Reuters
Bruselj – Odločitev evropske komisije iz avgusta 2016, da mora od Appla izterjati nezakonite davčne ugodnosti v vrednosti 13 milijard evrov, je bila razglašena za zgodovinsko. Ali bo obveljala, bodo odločali sodniki EU v Luksemburgu.
Na splošnem sodišču EU v Luksemburgu se je danes z dvodnevno z ustno obravnavo začela velika bitka med ameriškim orjakom in evropsko komisijo. Od razpleta utegne biti odvisno, kako bodo v prihodnje davčno obravnavani digitalni orjaki.
Tri leta stara odločitev je bila vrhunec dela evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager. Danka je ena od zvezdnic komisarke ekipe, ki končuje mandat. V novi evropski komisiji Ursule von der Leyen bo ostala komisarka za konkurenco, imela pa bo tudi položaj izvršne podpredsednice za digitalno Evropo.
Če bi bila v Luksemburgu poražena, bi bil njen ugled, pridobljen v bitki z ameriškimi orjaki, vsaj nekoliko načet.
Apple v postopku očitata Bruslju, da je z nepredvidljivo razlago prava državnih pomoči kršil načelo pravne varnosti. Narobe naj bi si razlagal irsko pravo, po katerem da bi morali plačevati davek le za obdavčljivi dobiček, ki ga je mogoče pripisati podružnicama na zelenem otoku.
Evropska komisija je po mnenju Appla naredila napako, ker ni priznala, da se dobičkonosne dejavnosti, predvsem razvoj in trženje intelektualne lastne, nadzorujejo in upravljajo v ZDA. Dobičke da bi zato morale pripisati ZDA in ne Irski, kjer podružnice opravljajo le rutinske dejavnosti.
Logika Bruslja, da bi Apple moral za vse dobičke zunaj obeh Amerik pripisati podružnicama na Irskem, je zanje nesprejemljiva. Ker globalno plačujejo davke v višini 26 odstotkov, so že tako največji plačnik davkov na svetu, pravijo. Dobički, ki bi morali biti po logiki Bruslja obdavčeni na Irskem, so obdavčeni (okoli 20 milijard evrov) v ZDA.
Vlada v Dublinu sicer najprej sploh ni hotela izterjati denarja od Appla, a je bil po žuganju Bruslja s postopkom odprt skrbniški račun, na katerem orjaški znesek (skupaj z obrestmi 14,3 milijarde evrov) čaka na razplet sodnega procesa.
Po drugi strani je logika evropske komisije, da so irske ugodnosti z izdajo dveh davčnih odločitev iz let 1991 in 2007 omogočile Applu, da je za dobiček, ustvarjen v Evropi, plačal davek le po enoodstotni stopnji. Leta 2014 se je stopnja znižala na –0,005 odstotka.
Skoraj celoten dobiček iz prodaje je bil znotraj sistema razporejen dvema nerezidentskima »glavnima sedežema«, ki sta obstajala le na papirju in nista izvajala dejavnosti. V očeh Bruslja je takšna selektivna davčna obravnava skupine nezakonita, saj ji zagotavlja veliko prednost pred drugimi podjetji, za katere veljajo isti nacionalni davčni predpisi.
Kljub zavedanju, da velik del intelektualne lastnine nastaja v ZDA, v evropski komisiji očitajo Dublinu, da ni dovolj proučil denarnih tokov za ugotovitev, kolikšen del dobičkov bi lahko obdavčil. Po poročanju Irish Timesa se zdi irski vladi drža evropske komisije zmedena in neskladna.
Njihovi odvetniki trdijo, da so bruseljske ocene iz leta 2016 povsem neutemeljene in drugačne od prejšnjih ugotovitev. Tako kot Apple ponavljajo, da je bilo v Corku izvajano le rutinsko delo in nobene večje dobičkonosne operacije.
Odločitev bo po pričakovanju sprejeta v letu dni, nato je mogoča tudi pritožba.
Na splošnem sodišču EU v Luksemburgu se je danes z dvodnevno z ustno obravnavo začela velika bitka med ameriškim orjakom in evropsko komisijo. Od razpleta utegne biti odvisno, kako bodo v prihodnje davčno obravnavani digitalni orjaki.
Tri leta stara odločitev je bila vrhunec dela evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager. Danka je ena od zvezdnic komisarke ekipe, ki končuje mandat. V novi evropski komisiji Ursule von der Leyen bo ostala komisarka za konkurenco, imela pa bo tudi položaj izvršne podpredsednice za digitalno Evropo.
Če bi bila v Luksemburgu poražena, bi bil njen ugled, pridobljen v bitki z ameriškimi orjaki, vsaj nekoliko načet.
So do dobička upravičene ZDA ali Irska?
Apple v postopku očitata Bruslju, da je z nepredvidljivo razlago prava državnih pomoči kršil načelo pravne varnosti. Narobe naj bi si razlagal irsko pravo, po katerem da bi morali plačevati davek le za obdavčljivi dobiček, ki ga je mogoče pripisati podružnicama na zelenem otoku.
Evropska komisija je po mnenju Appla naredila napako, ker ni priznala, da se dobičkonosne dejavnosti, predvsem razvoj in trženje intelektualne lastne, nadzorujejo in upravljajo v ZDA. Dobičke da bi zato morale pripisati ZDA in ne Irski, kjer podružnice opravljajo le rutinske dejavnosti.
Logika Bruslja, da bi Apple moral za vse dobičke zunaj obeh Amerik pripisati podružnicama na Irskem, je zanje nesprejemljiva. Ker globalno plačujejo davke v višini 26 odstotkov, so že tako največji plačnik davkov na svetu, pravijo. Dobički, ki bi morali biti po logiki Bruslja obdavčeni na Irskem, so obdavčeni (okoli 20 milijard evrov) v ZDA.
Vlada v Dublinu sicer najprej sploh ni hotela izterjati denarja od Appla, a je bil po žuganju Bruslja s postopkom odprt skrbniški račun, na katerem orjaški znesek (skupaj z obrestmi 14,3 milijarde evrov) čaka na razplet sodnega procesa.
Odločitev v letu dni
Po drugi strani je logika evropske komisije, da so irske ugodnosti z izdajo dveh davčnih odločitev iz let 1991 in 2007 omogočile Applu, da je za dobiček, ustvarjen v Evropi, plačal davek le po enoodstotni stopnji. Leta 2014 se je stopnja znižala na –0,005 odstotka.
Skoraj celoten dobiček iz prodaje je bil znotraj sistema razporejen dvema nerezidentskima »glavnima sedežema«, ki sta obstajala le na papirju in nista izvajala dejavnosti. V očeh Bruslja je takšna selektivna davčna obravnava skupine nezakonita, saj ji zagotavlja veliko prednost pred drugimi podjetji, za katere veljajo isti nacionalni davčni predpisi.
Kljub zavedanju, da velik del intelektualne lastnine nastaja v ZDA, v evropski komisiji očitajo Dublinu, da ni dovolj proučil denarnih tokov za ugotovitev, kolikšen del dobičkov bi lahko obdavčil. Po poročanju Irish Timesa se zdi irski vladi drža evropske komisije zmedena in neskladna.
Njihovi odvetniki trdijo, da so bruseljske ocene iz leta 2016 povsem neutemeljene in drugačne od prejšnjih ugotovitev. Tako kot Apple ponavljajo, da je bilo v Corku izvajano le rutinsko delo in nobene večje dobičkonosne operacije.
Odločitev bo po pričakovanju sprejeta v letu dni, nato je mogoča tudi pritožba.
