Argentinski peso pada kot kamen, država znova tik pred bankrotom
Argentinski Slovenec: Ni kaosa, ljudje so vajeni kriz.
Odpri galerijo
Argentinski peso strmo pada, v zadnjih dneh je v primerjavi z dolarjem izgubil dvajset odstotkov. FOTO: Marcos Brindicci/Reuters
Argentina je v zadnjih desetletjih nenehno na robu bankrota. V tem tisočletju je bankrotirala leta 2001, delno leta 2014, ta konec tedna pa se je znova znašla na robu. Argentinski peso strmo pada, v zadnjih dneh je v primerjavi z dolarjem izgubil dvajset odstotkov. Država je v recesiji, gospodarska rast je napovedana za 2019.
Argentina ima od leta 2015 desničarsko vlado. Predsednika Mauricia Macrija so takrat med drugim finančno podprli argentinski kmetje, ki so bili nezadovoljni s prejšnjo levičarsko vlado Cristine Kirchner. V zameno jim je Macri obljubil in naposled zagotovil davčne olajšave pri izvozu.
Kako zelo pomemben je za državo kmetijski sektor, ponazori podatek, da je Argentina tretja največja svetovna proizvajalka koruze. Pomemben del izvoza predstavljajo tudi druge žitarice in meso.
Mednarodni denarni sklad (MDS) je junija Argentini priskočil na pomoč s 50 milijard dolarjev težkim svežnjem, a pod pogojem; Argentina mora nujno znižati primarni proračunski primanjkljaj (pred plačilom obresti) in sklestiti število ministrstev. Če želijo dodatno pomoč MDS, bodo morali verjetno ukiniti davčne olajšave kmetom in pripraviti druge ukrepe. Ciljev v številkah niso postavili.
»Argentinci so vajeni kriz, tako da za zadaj v državi ni zaznati pretiranega kaosa ali panike,« pravi argentinski Slovenec Juan Kočar, ki v Sloveniji živi in dela zadnjih 20 let. Prepričan je, da je devalvacija pesa voda na mlin »tisočim družinam,« ki obvladujejo poljedelstvo in govedorejo – glavni argentinski izvoz. »Za državljane in mala podjetja pa je devalvacija katastrofa, saj imajo kredite v tuji valuti – klavzula je v večini primerov dolar, zaradi česar so se ti podražili. Čutijo, da je njihova plača vredna vedno manj.« Solidna argentinska plača v višini deset tisoč argentinskih pesov je bila pred leti vredna približno 700 ameriški dolarjev, danes pa zanjo dobijo več kot polovico ameriških dolarjev manj, pojasnjuje Kočar, ki je prepričan, da so ključni problem v državi zgrešene ekonomske politike v zadnjih 50 letih in prevelik javni sektor.
Prihodnje leto bodo v Argentini volitve oziroma bolje rečeno referendum o prihodnosti Macrija. Ker se utegne zameriti bazi in hkrati z varčevalnimi ukrepi razjeziti volivce, je velika verjetnost, da bodo zmagali populisti, poroča Reuters.
Argentina ima od leta 2015 desničarsko vlado. Predsednika Mauricia Macrija so takrat med drugim finančno podprli argentinski kmetje, ki so bili nezadovoljni s prejšnjo levičarsko vlado Cristine Kirchner. V zameno jim je Macri obljubil in naposled zagotovil davčne olajšave pri izvozu.
Kako zelo pomemben je za državo kmetijski sektor, ponazori podatek, da je Argentina tretja največja svetovna proizvajalka koruze. Pomemben del izvoza predstavljajo tudi druge žitarice in meso.
Argentinski predsednik Mauricio Macri. FOTO: Marcos Brindicci/Reuters
Zbogom davčne olajšave?
Mednarodni denarni sklad (MDS) je junija Argentini priskočil na pomoč s 50 milijard dolarjev težkim svežnjem, a pod pogojem; Argentina mora nujno znižati primarni proračunski primanjkljaj (pred plačilom obresti) in sklestiti število ministrstev. Če želijo dodatno pomoč MDS, bodo morali verjetno ukiniti davčne olajšave kmetom in pripraviti druge ukrepe. Ciljev v številkah niso postavili.
Kaj o novi krizi pravi argentinski Slovenec
»Argentinci so vajeni kriz, tako da za zadaj v državi ni zaznati pretiranega kaosa ali panike,« pravi argentinski Slovenec Juan Kočar, ki v Sloveniji živi in dela zadnjih 20 let. Prepričan je, da je devalvacija pesa voda na mlin »tisočim družinam,« ki obvladujejo poljedelstvo in govedorejo – glavni argentinski izvoz. »Za državljane in mala podjetja pa je devalvacija katastrofa, saj imajo kredite v tuji valuti – klavzula je v večini primerov dolar, zaradi česar so se ti podražili. Čutijo, da je njihova plača vredna vedno manj.« Solidna argentinska plača v višini deset tisoč argentinskih pesov je bila pred leti vredna približno 700 ameriški dolarjev, danes pa zanjo dobijo več kot polovico ameriških dolarjev manj, pojasnjuje Kočar, ki je prepričan, da so ključni problem v državi zgrešene ekonomske politike v zadnjih 50 letih in prevelik javni sektor.
Kaj lahko naplavijo volitve 2019
Prihodnje leto bodo v Argentini volitve oziroma bolje rečeno referendum o prihodnosti Macrija. Ker se utegne zameriti bazi in hkrati z varčevalnimi ukrepi razjeziti volivce, je velika verjetnost, da bodo zmagali populisti, poroča Reuters.
