Argentinski poslanci podprli legalizacijo splava

O zakonu mora odločati še senat, kjer pa naj bi bilo več nasprotnikov zakona.

Objavljeno
14. junij 2018 17.00
Posodobljeno
14. junij 2018 17.32
Ob objavi izida glasovanja so se mnogi nasprotniki objeli in zajokali, podporniki pa od veselja vzklikali. FOTO: AP/Jorge Saenz
Ma. F., STA
Ma. F., STA
Buenos Aires - Spodnji dom argentinskega parlamenta je kljub močnemu nasprotovanju katoliške cerkve danes s tesno večino 129 glasov proti 125 potrdil zakon o legalizaciji umetne prekinitve nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti. O zakonu mora odločati še senat, kjer pa naj bi bilo več nasprotnikov zakona.

Razprava o legalizaciji pravice do splava je razdelila argentinsko družbo. Čeprav je bila Argentina prva latinskoameriška država, ki je leta 2010 uzakonila poroke istospolnih partnerjev, ostaja pod močnim vplivom katoliške cerkve in rojaka papeža Frančiška, ki je bil prej nadškof Buenos Airesa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob zgodovinskem glasovanju je Silvia Lospennato, članica desnosredinske koalicije predsednika Mauricia Macrija, izpostavila, da je »to čas pravic žensk«. Poslanka levosredinske Fronte za zmago Mayra Mendoza pa je ocenila, da je potrditev zakona »dolg demokraciji«. Nasprotniki so izpostavljali pravico otroka od spočetja, medtem ko so mnogi poslanci dejali, da bodo dali na stran svoja verska prepričanja in zakon podprli.
 

Cerkev z gorečo kampanjo proti uzakonitvi pravice do splava


Zakon so podprli po 22 urah čustvene razprave, v kateri je svoje mnenje za govorniškim odrom predstavilo skoraj vseh 257 poslancev, medtem ko je pred parlamentom vso noč vztrajalo več tisoč podpornikov in nasprotnikov zakona. Ob objavi izida glasovanja so se mnogi nasprotniki objeli in zajokali, podporniki pa od veselja vzklikali.

Cerkev je vodila gorečo kampanjo proti uzakonitvi pravice do splava. Papež je argentinskim škofom pred obravnavo zakona v parlamentu poslal pismo, v katerem jih je pozval »k obrambi življenja in prava«.

Zakon legalizira umetno prekinitev nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti ter po tem obdobju v primerih poškodb fetusa, zaradi katerih ne bi mogel preživeti izven maternice, navaja AFP.

Tako kot v večini latinskoameriških držav je tudi v Argentini splav prepovedan. Dovoljen je le v primeru posilstva, ali ko sta ogrožena življenje ali zdravje matere.
 

Okoli 20 držav, kjer je splav povsem prepovedan


Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo več kot 17 odstotkov od zabeleženih 245 smrti nosečnic v letu 2016 v Argentini posledica splava. Nevladne organizacije medtem opozarjajo, da vsako leto v državi izvedejo 500.000 neregistriranih splavov.

Boj za pravico do splava je dobil nov zagon zadnja leta, sprožilo pa ga je feministično gibanje #NiUnaMenos, ki se bori proti nasilju nad ženskami.

V Latinski Ameriki je splav dovoljen v Urugvaju, na Kubi in v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico. V skoraj vseh državah je dovoljen v primeru posilstva ali ogroženosti življenja matere. Popolnoma pa je prepovedan v srednjeameriških državah Salvador, Honduras in Nikaragva.

Na svetu je sicer okoli 20 držav, kjer je umetna prekinitev nosečnosti povsem prepovedana, med njimi je tudi Malta kot edina članica EU.