Vzpostavljena Arktična straža, Rusija že grozi

Območje Arktike postaja vse pomembnejše za kolektivno varnost zveze Nato, je v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte in spomnil, da je Nato v luči okrepljene ruske vojaške aktivnosti in zanimanja Kitajske sprožil novo misijo na območju Arktike, imenovano Arktična straža.

Vik okoli Trumpove retorike je zasenčil resno geostrateško vprašanje

»Arktična straža izkorišča moč zavezništva, saj združuje dejavnosti Nata in zaveznikov na skrajnem severu v enoten globalni operativni pristop k regiji. Z nadaljnjim usklajevanjem v okviru Nata bomo oblikovali bolj usklajen okvir potencialnih izzivov na Arktiki, da bomo lahko hitro in učinkovito odpravili naše morebitne pomanjkljivosti,« je povedal Rutte. Dodal je, da bo misija okrepila varnost na območju Arktike.

Žižek pozval k napotitvi evropske vojske na Grenlandijo

Danska je ob tem sporočila, da bo prispevala k na novo vzpostavljeni misiji Nata na Arktiki. »Bistveno bomo prispevali in ohranili zagon, da bo Arktika dolgoročno vključena v Natove načrte in vaje,« je v izjavi dejal obrambni minister Troels Lund Poulsen.  

Velika Britanija pa je napovedala, da bo okrepila svoje enote, nameščene na Norveškem, ter odigrala ključno vlogo v Natovi arktični misiji v luči naraščajočih ruskih groženj. Odločitev Združenega kraljestva, da v naslednjih treh letih podvoji število vojakov na Norveškem s 1000 na 2000, prihaja v času, ko naj bi ZDA odstopile od dveh vodilnih regionalnih poveljniških položajev v Natu, da bi zaveznike spodbudile k večji odgovornosti za lastno obrambo.

Nemčija pa namerava sodelovati s štirimi bojnimi letali eurofighter. O morebitni nadaljnji podpori misiji se bodo usklajevali z zaveznicami. 

Finsko obrambno ministrstvo je medtem pozdravilo pobudo Nata za krepitev varnosti na območju Arktike. »Bistveno je, da ima Nato močno odvračanje in obrambo na Arktiki in da je zmožen odgovoriti zlasti na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija,« je še dodalo ministrstvo in hkrati opozorilo na vse večjo vlogo Kitajske v regiji.

Mark Rutte je napovedal misijo Arktična straža. FOTO: Tom Nicholson/Reuters

Nekaj evropskih držav je v zadnjih tednih na Grenlandijo poslalo manjše kontingente vojakov, potem ko je predsednik Donald Trump večkrat izjavil, da želi priključiti arktični otok.

Rusija pa je medtem že zagrozila s protiukrepi, če bo Zahod povečal svojo vojaško navzočnost na Grenlandiji, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.  »Če bo prišlo do militarizacije Grenlandije in ustvarjanja vojaških zmogljivosti, usmerjenih proti Rusiji, bomo seveda sprejeli ustrezne protiukrepе, tudi vojaško-tehnične,« je Lavrov dejal v govoru ruskim poslancem.

Grenlandija – dom približno 57.000 prebivalcev – je že desetletja avtonomno dansko ozemlje. Trump je pretekli mesec omilil grožnje o zasegu Grenlandije, potem ko je dejal, da je z generalnim sekretarjem Nata Ruttejem dosegel okvirni dogovor za zagotavljanje večjega ameriškega vpliva. Pred tem je opozarjal, da bi Grenlandijo, če je ne bi prevzele ZDA, lahko prevzeli Rusija ali Kitajska.

»ZDA, Danska in Grenlandija morajo to razrešiti med seboj,« je dejal Lavrov. Dansko je obtožil, da Grenlandce obravnava kot državljane druge kategorije. Grenlandija je sporočila, da sta suverenost in ozemeljska celovitost osnova vsakršnih pogovorov z Washingtonom.