Assange ne namerava upoštevati navodil britanske policije

Ustanovitelju WikiLeaksa so svetovali, naj ne izpolni navodil policije in naj raje ostane na ekvadorskem veleposlaništvu.

Objavljeno
29. junij 2012 18.17
Posodobljeno
29. junij 2012 18.25
BRITAIN-SWEDEN-INTERNET-WIKILEAKS-CRIME-ECUADOR
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

London − Predstavnica Juliana Assangea Susan Benn je danes sporočila, da ustanovitelj spletne strani WikiLeaks ne bo upošteval navodil britanske policije, ki mu je včeraj vročila obvestilo o izročitvi Švedski in mu naročila, naj se zglasi na policijski postaji.

Kot je po poročanju britanske mreže BBC pojasnila Bennova, so Assangeu svetovali, naj ne izpolni navodil policije in naj raje ostane na ekvadorskem veleposlaništvu, dokler to razpravlja o njegovi prošnji za azil. Bennova je še povedala, da Assangeove odločitve ne bi smeli razumeti kot nespoštljive. »Tako v skladu z mednarodnimi kot z britanskimi zakoni imajo razprave o odobritvi azila prednost pred zahtevami po izročitvi,« je pojasnila.

Kot smo na Delu že poročali, so Assanga v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.

V prid Assangovi izročitvi švedskim oblastem so sicer odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izočitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski. Avstralec se tako lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice, a po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.

Assange krivdo za očitana dejanja sicer že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani WikiLeaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.