Astana v Sočiju
Moskva znova poziva ZDA, naj se priključijo reševanju sirske krize prek »astanskega formata«.
Odpri galerijo
Retorika uradnih sirskih oblasti, ki je spremljala sestanek v Sočiju, ni obetala optimizma. FOTO: AFP
Dve ne tako nepomembni stvari sta se zgodili ta teden. Medtem ko so vladne sile osvobodile še eno uporniško ozemlje na jugozahodu Sirije, so v ruskem letovišču Soči predstavniki gostiteljev, Irana, Turčije in sirskih »vpletenih strani« končali že deseto srečanje v okviru astanskega formata, na katerem se jim je nemara uspelo dogovoriti o mirnem razpletu tudi na zdaj zelo vročem severozahodu Sirije.
Ruski mediji so že pred koncem srečanja kot enega od njegovih glavnih dosežkov slavili dogovor o izpustitvi oziroma izmenjavi zapornikov, a za tisti čedalje manjši del svetovne javnosti, ki jo še zanima, kaj se zares dogaja v Siriji, je bilo bolj zanimivo to, ali se bo uspelo vojskujočim se stranem tudi glede Idliba in okolice dogovoriti za podobno miroljubno rešitev, kakor se je to pred kratkim zgodilo na jugozahodu države. Retorika uradnih sirskih oblasti, ki je spremljala sestanek v Sočiju, ni obetala optimizma, ostre javne izjave vodje sirske delegacije Bašarja al Džafarija pa so menda spravljale v slabo voljo tudi ruske gostitelje.
Ankara ponuja kompromis, da bi Idlib uradno ostal del sirskega ozemlja, neuradno pa bi mu vladala opozicija, Džafari pa je v ruskih medijih zagrozil, da bo prišlo do vojaškega obračuna, če tamkajšnja opozicija ne bo prišla k pameti. Po srečanju je posebni predstavnik ruskega predsednika za reševanje sirske krize Aleksander Lavrentjev zagotovil, da obsežnih vojaških operacij na severozahodu Sirije ne bo.
Še ena pomembna stvar, ki se je zgodila na sestanku v Sočiju, je bila predaja seznama kandidatov za člane nove ustavne komisije, ki ga je na predlog vpletenih strani sestavil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Sirijo Staffan de Mistura. Kakor pravijo analitiki, bodo v okviru astanskega formata lažje našli soglasje o sestavi te komisije, kakor bosta prišla do kompromisa sirska opozicija, ki zahteva novo ustavo, in uradni Damask, ki bi privolil kvečjemu v ustavne spremembe. Ker je Lavrentjev v Sočiju novinarjem razlagal o popravkih ustave, so v dnevniku Kommersant zapisali, da »bo v prihodnosti Rusiji mogoče uspelo prepričati opozicijo, da so nekateri popravki enakovredni spremembi temeljnega zakona«.
Lavrentjev je napovedal, da bo naslednji vrh astanskega formata jeseni v Teheranu. Prejšnjič so se voditelji Irana, Rusije in Turčije sešli na začetku aprila v Ankari, o točnem datumu prihodnjega srečanja pa se še niso dogovorili. »Še mesec ni določen; ali bo september ali pa oktober,« je povedal Lavrentjev. Po njegovih besedah je skoraj zagotovo določen datum prvega vrha, ki se bo lotil reševanja sirske krize »v novem formatu«. Kakor je povedal ruski diplomat, so »zelo velike možnosti« za uresničitev napovedi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, da bo 7. septembra v Ankari vrhunsko srečanje Francije, Nemčije, Rusije in Turčije, na katerem bodo voditelji posvetili pogovore dogajanju v Siriji. Po mnenju Lavrentjeva je takšen vrh skladen z rusko politiko, da je treba k reševanju sirske krize pritegniti vse »zainteresirane strani«.
V pogovoru za rusko agencijo Tass je poudaril, da se bodo državniki sami odločili, kaj bo glavna tema njihovih pogovorov, a da se bodo ti nemara vrteli zlasti o vprašanju pomoči sirskim beguncem, ki jih je samo v sosednji Turčiji okoli 3,5 milijona. Moskva je ponudila Ankari sodelovanje pri izdelavi načrta za vrnitev ljudi domov, Lavrentjev pa se nadeja, da se bosta na vrhu v Ankari tudi Francija in Nemčija, ki vedno priskočita na pomoč začasno priseljenim osebam, aktivneje priključili mednarodnemu spopadu s humanitarno krizo v Siriji. A ta francosko-nemško-rusko-turški vrh po besedah ruskega diplomata ne pomeni ustanovitve kakega »novega formata«. »Teh formatov je že zdaj ogromno, a dejansko deluje le astanski. Ta dejansko vpliva na dogajanje na terenu in pomaga pri njegovem umirjanju, in to v okviru političnega procesa. Brez 'astane' bi bil ženevski proces že zdavnaj mrtev,« je dodal Lavrentjev.
Zato je obžaloval, ker v Sočiju ni bilo predstavnikov ZDA, ki se niso odzvali povabilu. »Žal nam je, da so se od dela, ki je v interesu dolgoročne politične ureditve v Siriji, ameriški kolegi samoodstranili. Še vedno smo prepričani, da je mogoče le po poti odkritega dialoga priti do za vse sprejemljivih rešitev,« je izjavil ruski diplomat. Po njegovih besedah v Moskvi menijo, da bodo v ZDA še enkrat premislili svoja stališča in se udeležili naslednjih srečanj astanskega formata.
Ruski mediji so že pred koncem srečanja kot enega od njegovih glavnih dosežkov slavili dogovor o izpustitvi oziroma izmenjavi zapornikov, a za tisti čedalje manjši del svetovne javnosti, ki jo še zanima, kaj se zares dogaja v Siriji, je bilo bolj zanimivo to, ali se bo uspelo vojskujočim se stranem tudi glede Idliba in okolice dogovoriti za podobno miroljubno rešitev, kakor se je to pred kratkim zgodilo na jugozahodu države. Retorika uradnih sirskih oblasti, ki je spremljala sestanek v Sočiju, ni obetala optimizma, ostre javne izjave vodje sirske delegacije Bašarja al Džafarija pa so menda spravljale v slabo voljo tudi ruske gostitelje.
Ankara ponuja kompromis, da bi Idlib uradno ostal del sirskega ozemlja, neuradno pa bi mu vladala opozicija, Džafari pa je v ruskih medijih zagrozil, da bo prišlo do vojaškega obračuna, če tamkajšnja opozicija ne bo prišla k pameti. Po srečanju je posebni predstavnik ruskega predsednika za reševanje sirske krize Aleksander Lavrentjev zagotovil, da obsežnih vojaških operacij na severozahodu Sirije ne bo.
Seznam članov ustavne komisije
Še ena pomembna stvar, ki se je zgodila na sestanku v Sočiju, je bila predaja seznama kandidatov za člane nove ustavne komisije, ki ga je na predlog vpletenih strani sestavil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Sirijo Staffan de Mistura. Kakor pravijo analitiki, bodo v okviru astanskega formata lažje našli soglasje o sestavi te komisije, kakor bosta prišla do kompromisa sirska opozicija, ki zahteva novo ustavo, in uradni Damask, ki bi privolil kvečjemu v ustavne spremembe. Ker je Lavrentjev v Sočiju novinarjem razlagal o popravkih ustave, so v dnevniku Kommersant zapisali, da »bo v prihodnosti Rusiji mogoče uspelo prepričati opozicijo, da so nekateri popravki enakovredni spremembi temeljnega zakona«.
Lavrentjev je napovedal, da bo naslednji vrh astanskega formata jeseni v Teheranu. Prejšnjič so se voditelji Irana, Rusije in Turčije sešli na začetku aprila v Ankari, o točnem datumu prihodnjega srečanja pa se še niso dogovorili. »Še mesec ni določen; ali bo september ali pa oktober,« je povedal Lavrentjev. Po njegovih besedah je skoraj zagotovo določen datum prvega vrha, ki se bo lotil reševanja sirske krize »v novem formatu«. Kakor je povedal ruski diplomat, so »zelo velike možnosti« za uresničitev napovedi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, da bo 7. septembra v Ankari vrhunsko srečanje Francije, Nemčije, Rusije in Turčije, na katerem bodo voditelji posvetili pogovore dogajanju v Siriji. Po mnenju Lavrentjeva je takšen vrh skladen z rusko politiko, da je treba k reševanju sirske krize pritegniti vse »zainteresirane strani«.
Preveč formatov
V pogovoru za rusko agencijo Tass je poudaril, da se bodo državniki sami odločili, kaj bo glavna tema njihovih pogovorov, a da se bodo ti nemara vrteli zlasti o vprašanju pomoči sirskim beguncem, ki jih je samo v sosednji Turčiji okoli 3,5 milijona. Moskva je ponudila Ankari sodelovanje pri izdelavi načrta za vrnitev ljudi domov, Lavrentjev pa se nadeja, da se bosta na vrhu v Ankari tudi Francija in Nemčija, ki vedno priskočita na pomoč začasno priseljenim osebam, aktivneje priključili mednarodnemu spopadu s humanitarno krizo v Siriji. A ta francosko-nemško-rusko-turški vrh po besedah ruskega diplomata ne pomeni ustanovitve kakega »novega formata«. »Teh formatov je že zdaj ogromno, a dejansko deluje le astanski. Ta dejansko vpliva na dogajanje na terenu in pomaga pri njegovem umirjanju, in to v okviru političnega procesa. Brez 'astane' bi bil ženevski proces že zdavnaj mrtev,« je dodal Lavrentjev.
Zato je obžaloval, ker v Sočiju ni bilo predstavnikov ZDA, ki se niso odzvali povabilu. »Žal nam je, da so se od dela, ki je v interesu dolgoročne politične ureditve v Siriji, ameriški kolegi samoodstranili. Še vedno smo prepričani, da je mogoče le po poti odkritega dialoga priti do za vse sprejemljivih rešitev,« je izjavil ruski diplomat. Po njegovih besedah v Moskvi menijo, da bodo v ZDA še enkrat premislili svoja stališča in se udeležili naslednjih srečanj astanskega formata.
