»Aung San Su Či bi morala odstopiti«
Pritiski na mjanmarske oblasti glede vojaške operacije nad muslimansko manjšino Rohingi se stopnjujejo.
Odpri galerijo
Aung San Su Či FOTO: Ye Aung Thu/AFP
V zadnjem tednu so pritiski na mjanmarske oblasti in odgovorne v zvezi s preganjano muslimansko manjšino Rohingi postali še bolj intenzivni. V začetku tedna so Združeni narodi v poročilu pozvali k mednarodni preiskavi ter pregonu načelnika mjanmarske vojske in še petih visokih poveljnikov zaradi genocida nad pripadniki manjšinskega ljudstva Rohingi. Mjanmar se je kasneje na to že odzval, in sicer da se s poročilom ne strinjajo.
Danes pa je vodja ZN za človekove pravice dejal, da bi morala vodja Aung San Su Či odstopiti zaradi lanske vojaške nasilne akcije proti Rohingom.
Namesto da se vodja, Nobelova nagrajenka, postavlja na stran vojske, bi se morala vrniti v hišni pripor, je za BBC dejal Zeid Rad al Husein.
Poročilo, ki so ga mjanmarske oblasti označile za enostranskega, med drugim krivi Aung San Su Či, da ni preprečila storjenega nasilja, zaradi katerega je lani s severa pokrajine v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih.
»Bila je na položaju, ko bi morala kaj storiti,« je v intervjuju za BBC dejal Husein. »Lahko bi ostala tiho ali, še bolje, odstopila.« Dejal je, da ni bilo potrebe, da bi bila ona predstavnica mjanmarske vojske, ne bi ji bilo treba reči, da je to gora napačnih informacij. »To je izmišljotina,« je dejal Husein.
Po njegovem bi lahko jasno povedala, da želi biti simbolična vodja te države, a ne pod temi pogoji.
Med letoma 1989 in 2010 je Aung San Su Či okoli 16 let preživela v hišnem priporu vojaških oblasti. V sredo so iz komiteja za Nobelovo nagrado dejali, da ji ne morajo odvzeti Nobelove nagrade, ki jo je dobila leta 1991.
Danes pa je vodja ZN za človekove pravice dejal, da bi morala vodja Aung San Su Či odstopiti zaradi lanske vojaške nasilne akcije proti Rohingom.
Ne spreglejtePortret tedna: Aung San Su Či
Namesto da se vodja, Nobelova nagrajenka, postavlja na stran vojske, bi se morala vrniti v hišni pripor, je za BBC dejal Zeid Rad al Husein.
Poročilo, ki so ga mjanmarske oblasti označile za enostranskega, med drugim krivi Aung San Su Či, da ni preprečila storjenega nasilja, zaradi katerega je lani s severa pokrajine v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih.
FOTO: Altaf Qadri/AP
»Bila je na položaju, ko bi morala kaj storiti,« je v intervjuju za BBC dejal Husein. »Lahko bi ostala tiho ali, še bolje, odstopila.« Dejal je, da ni bilo potrebe, da bi bila ona predstavnica mjanmarske vojske, ne bi ji bilo treba reči, da je to gora napačnih informacij. »To je izmišljotina,« je dejal Husein.
Po njegovem bi lahko jasno povedala, da želi biti simbolična vodja te države, a ne pod temi pogoji.
Med letoma 1989 in 2010 je Aung San Su Či okoli 16 let preživela v hišnem priporu vojaških oblasti. V sredo so iz komiteja za Nobelovo nagrado dejali, da ji ne morajo odvzeti Nobelove nagrade, ki jo je dobila leta 1991.
