Avstralija v zaostritev zakonodaje o orožju, kako je s tem po svetu in pri nas?

Avstralska vlada namerava po strelskem napadu v Sydneyju, v katerem je življenje izgubilo 16 ljudi, še zaostriti že tako eno izmed strožjih zakonodaj o posedovanju strelnega orožja na svetu. 

Avstralski premier Anthony Albanese je predlagal uvedbo nacionalnega registra strelnih orožji ter omejitev števila dovoljenih kosov strelnega orožja in njihovih vrst. Albanese pa je predlagal tudi uvedbo obveznih zdravstvenih ocenjevanj za lastnike orožja in obvezno o izobraževanje za prosilce licence za lastništvo, poroča Guardian. 

Novi predlogi ukrepov so sledili nemudoma po tragičnem strelskem napadu, vendar pa ima Avstralija že zdaj zelo strogo zakonodajo glede posedovanja orožja. V veliki meri je to posledica ukrepov, ki so jih sprejeli po strelskem pohodu leta 1996, ko je na Tasmaniji Martin Bryant brez motiva pobil 35 ljudi in jih 23 ranil. 

Sta se napadalca s plaže Bondi vojaško urila pri islamistih na Filipinih?

Raziskava javnega mnenja, ki jo je še pred strelskim napadom letos objavil možganski trust The Australia Institute, je kar 65 odstotkov Avstralcev želelo še strožjo zakonodajo glede lastništva orožja, 70 odstotkov pa jih je menilo, da bi bilo treba dostopnost strelnega orožja otežiti, poroča Detsche Welle. 

Čeprav EU določa minimalne standarde za pridobitev, lastništvo in prodajo strelnega orožje, evropske države področje urejajo z lastnimi, močno raznolikimi zakonodajami. FOTO: Ann Wang/Reuters

V Avstraliji naj bi bilo v zasebni lasti okoli pol milijona kosov orožja, okoli 14 na sto prebivalcev, v povprečju pa ima posamezni imetnik licence doma domnevno štiri kose orožja. 

ZDA: najmanj regulacij, največ smrti

V ZDA imajo v nasprotju z Avstralijo državljani ustavno zagotovljeno pravico do nošnje orožja, kar ima zelo občutne posledice. Medtem ko je v Avstraliji zaradi strelnega orožja 0,88 smrti na 100.000 oseb, je v ZDA do smrti ustreljenih kar deset od 100.000 prebivalcev na leto, poroča DW. 

Število strelskih pohodov v ZDA od šestdesetih let dalje narašča, ugotavlja Rockefeller Institute. Storilci so v več kot 95 odstotkih primerov moški in v več kot 55 odstotkih belci, v povprečju pa so stari 34 let. 

V streljanju na univerzi Brown dva mrtva, več hudo ranjenih

Zanesljivih in primerljivih podatkov o lastništvu orožja po svetu sicer ni, glede na podatke portala Small Arms Survey naj bi ZDA prednjačile po številu kosov orožja na prebivalca s kar 120 kosi na sto ljudi, z 52 kosi na sto ljudi daleč za njimi sledi Jemen, Srbija in Črna gora pa si z 39 kosi delita četrto in peto mesto. 

Evropa: neenotno

Čeprav EU določa minimalne standarde za pridobitev, lastništvo in prodajo strelnega orožja, evropske države področje urejajo z lastnimi, močno raznolikimi zakonodajami. V Nemčiji, denimo, poznajo več različnih licenc, pri čemer licenca za posest strelnega orožja sama po sebi še ne dovoljuje tudi njegove uporabe. Licenco morajo tako pridobiti tudi zbiralci, navaja DW. 

Po podatkih izpred dveh let ima v Sloveniji nekaj več kot 45.000 posameznikov v lasti nekaj manj kot 160.000 kosov orožja. Prevladujeta lovsko in športno orožje, čeprav narašča tudi število kosov orožja za obrambo.

V Sloveniji je veliko nelegalnega orožja. FOTO: PU Ljubljana 

Zakon o orožju določa, da je za nabavo in posedovanje orožja potrebno dovoljenje, ki ga posameznik lahko pridobi ob izpolnjevanju predpisanih pogojev. Mora biti polnoletna oseba, za katero ni zadržkov javnega reda, da je zanesljiv, da ima upravičen razlog za nabavo orožja, da ima opravljen zdravniški pregled za izpolnjevanje zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja ter da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. 

Veljati začela dopolnitev zakona o prostovoljni predaji nezakonitega orožja

Seveda pa je to le legalno in registrirano orožje, koliko je nelegalnega orožja, ni znano. Pred le nekaj dnevi je začela veljati dopolnitev zakona o orožju, ki omogoča prostovoljno predajo nezakonitega orožja brez pravnih posledic do konca januarja prihodnje leto. 

Izročeno orožje oziroma strelivo bo postalo last države, razen če bodo pristojni ugotovili, da je bilo ukradeno ali izgubljeno. Policija, ki bo sprejemala orožje oziroma strelivo, bo slednje izročila ministrstvu za notranje zadeve, ki ga bo uničilo ali podarilo v javno korist muzeju ali za izobraževalne namene.