Slovenija želi pojasnila glede varovanja mej
Avstrijska vlada je napovedala, da po dogovoru v Nemčiji o tranzitnih centrih na nemško-avstrijski meji pripravlja ukrepe za zaščito svoje južne meje s Slovenijo in Italijo.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Dunaj/Bruselj – Potem ko so v Nemčiji dosegli dogovor o vzpostavitvi tranzitnih centrov na nemško-avstrijski meji, je avstrijska vlada danes sporočila, da pripravlja ukrepe za zaščito svoje južne meje s Slovenijo in Italijo.
Nemška Krščansko-demokratska unija (CDU) in Krščansko-socialna unija (CSU) sta se v ponedeljek dogovorili o vzpostavitvi tranzitnih centrov ob nemško-avstrijski meji, iz katerih bodo prosilce za azil, ki so bili registrirani že v drugih članicah EU, vračali v te države. Dogovor naj bi predvideval, da bodo deportacije izvajali ob soglasju teh držav, na primer na podlagi administrativnih dogovorov. Če jim takšnih dogovorov ne bi uspelo doseči, bodo migrante kljub temu deportirali, in sicer v Avstrijo, s katero se bodo prav tako dogovorili o tem.
»Strinjanje CDU in CSU pomeni, da namerava Nemčija za boj proti migracijskim tokovom uveljaviti nacionalne ukrepe. Če bo to potrdila celotna vlada, bomo prisiljeni sprejeti ukrepe za preprečitev škode za Avstrijo in njene ljudi,« so v skupni izjavi zapisali avstrijski kancler Sebastian Kurz, podkancler Heinz-Christian Strache in notranji minister Herbert Kickl.
Avstrija po nemškem dogovoru o migracijski politiki ne bo sprejela dogovorov, ki bi ji škodovali, je na današnji novinarski konferenci na Dunaju zagotovil Kurz.
Kickl pa je dejal, da Avstrija v prihodnje ne bo več žrtev »zgrešene kulture dobrodošlice«, ki je v Evropi povezana z določenimi imeni, ne da bi pri tem omenil nemško kanclerko Angelo Merkel.
Avstrijska vlada je pripravljena sprejeti ukrepe za zaščito svojih južnih meja, in sicer meje s Slovenijo in Italijo, so navedli. Dodali so, da pričakujejo hitro razjasnitev nemškega stališča.
Kurz je medtem v Strasbourgu zagotovil, da se bodo seveda primerno odzvali, a dodal, da je načrt o zavračanju migrantov še vedno le dogovor med CDU in CSU, potrditi pa ga morajo še nemški socialdemokrati.
Danes na Dunaju niso pojasnili, ali so pripravljeni skleniti dogovor z Berlinom, skladno s katerim bi sprejemali na nemški meji zavrnjene prosilce za azil. Avstrije prav tako ni med 14 državami, od katerih je Nemčija po besedah Angele Merkel prejela soglasje o vračanju prosilcev, v katerih so ti bili že registrirani. Kickl je že pretekli teden dejal, da ne bodo kar sprejemali zavrnjenih ljudi.
Horst Seehofer je danes z avstrijskim kanclerjem govoril po telefonu. »Dobil sem vtis, da ga zanimajo razumne rešitve,« je povedal vodja CSU. Dodal je, da se bo kar se da hitro odpravil na pogovore na Dunaj. Po poročanju APA, bo Dunaj obiskal v četrtek.
Popoldne naj bi po telefonu govoril še z italijanskim kolegom Matteom Salvinijem, ki je doslej kategorično zavračal sprejemanje zavrnjenih prosilcev za azil. Salvini je dejal, da bi imela Italija od ostrejšega nadzora na avstrijski meji koristi.
»Že z jutrišnjim dnem bi bil pripravljen znova uvesti nadzor na Brennerju (mejnem prehodu z Avstrijo), saj bi imeli mi od tega zgolj koristi,« je za italijanski radio Rai dejal vodja desničarke stranke Liga, povzema nemška tiskovna agencija DPA.
»Sem za odprte meje. Če želi Avstrija zaščititi svoje južne meje, ima do tega pravico. Avstrijski problemi izhajajo s severa, z meje z Nemčijo, bolj kot z juga,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še dejal Salvini.
Salvini popoldne načrtuje telefonski pogovor z avstrijskim kolegom Herbertom Kicklom, prav tako se bo po telefonu pogovarjal z nemškim kolegom Horstom Seehoferjem.
Slovenija bo Avstrijo in Nemčijo zaprosila za dodatna pojasnila glede ukrepov za varovanje mej, so za STA pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve na vprašanje o odzivu na napovedi avstrijske vlade, da po dogovoru v Nemčiji o tranzitnih centrih na nemško-avstrijski meji pripravlja ukrepe za zaščito svoje južne meje s Slovenijo in Italijo.
Ob tem so na MNZ dodali, da ne razpolagajo s podrobnostmi o nemških ali avstrijskih načrtih ter da ostaja dejstvo, da slovenska policija zelo dobro opravlja svoje delo in učinkovito varuje zunanjo schengensko mejo EU, kar je meja Slovenije s Hrvaško. Poudarili so tudi, da imata tako MNZ kot slovenska policija pripravljene ustrezne načrte za ukrepanje in obvladovanje razmer na terenu.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je po današnjem nastopu Kurza v Evropskem parlamentu, kjer je predstavil prioritete avstrijskega predsedovanja EU, podprl avstrijsko strategijo na področju migracij. Romana Tomc (SDS/EPP) pa je pozdravila avstrijske načrte za racionalizacijo EU.
Avstrijska zunanja ministrica Karin Kenissl je medtem ob robu obiska v luksemburškem Schengnu opozorila na števila pravna vprašanja, ki jih dogovor vzbuja. Po njeni oceni je ideja, da bo nekdo, ki ni bil nikoli registriran, v Nemčiji veljal, kot da ni nikoli vstopil v to državo, fikcija, ki jih kot pravnici ni popolnoma jasna. Tranzitni centri bodo zavračali migrante, ki so registrirani v drugi državi, na podlagi t. i. fikcije nevstopa, ko bodo menili, da te osebe nikoli niso vstopile v Nemčijo.
Kritičen je bil tudi vodja opozicijskih avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) Christian Kern, ki je napadel Kurza, češ da se je vmešal v notranjepolitični spor v Nemčiji in da so mu »sedaj vročili račun za to obnašanje«.
Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser pa je danes pozval avstrijsko vlado k pojasnilom glede »ukrepom na južni meji«. Ob tem je zagotovil, da zelo razumno upravljajo z mejo in da to deluje. Nadaljeval je, da je v zadnjem času upadlo število prestreženih migrantov. Pozval je še k skupni evropski rešitvi. »Če se ponovno zgradi meje znotraj Evrope, moramo vedeti, kaj to pomeni,« je bil kritičen.
V evropski komisiji še niso hoteli komentirati niti dogovora CDU in CSU niti avstrijske napovedi o zaščiti avstrijskih južnih meja. Pojasnili so, da se še nič ni zgodilo.
Je pa kasneje predsednik komisije Jean-Claude Juncker dejal, da se mu na prvi pogled zdi, da je dogovor CDU in CSU v skladu s pravom EU. Za mnenje je sicer prosil tudi pravno službo komisije. Povedal je še, da zaenkrat ne more predvideti, kaj to pomeni za druge države.
CDU in CSU pa se morata uskladiti še s koalicijskim socialdemokrati (SPD), pri čemer je del zadnjih kritičen do dogovora obeh konservativnih strank. Že dopoldne sta se sestali poslanski skupini konservativne unije in SPD, ob 18. uri pa se bodo predvidoma srečala še vodstva koalicijskih strank.
Nemška Krščansko-demokratska unija (CDU) in Krščansko-socialna unija (CSU) sta se v ponedeljek dogovorili o vzpostavitvi tranzitnih centrov ob nemško-avstrijski meji, iz katerih bodo prosilce za azil, ki so bili registrirani že v drugih članicah EU, vračali v te države. Dogovor naj bi predvideval, da bodo deportacije izvajali ob soglasju teh držav, na primer na podlagi administrativnih dogovorov. Če jim takšnih dogovorov ne bi uspelo doseči, bodo migrante kljub temu deportirali, in sicer v Avstrijo, s katero se bodo prav tako dogovorili o tem.
»Strinjanje CDU in CSU pomeni, da namerava Nemčija za boj proti migracijskim tokovom uveljaviti nacionalne ukrepe. Če bo to potrdila celotna vlada, bomo prisiljeni sprejeti ukrepe za preprečitev škode za Avstrijo in njene ljudi,« so v skupni izjavi zapisali avstrijski kancler Sebastian Kurz, podkancler Heinz-Christian Strache in notranji minister Herbert Kickl.
Avstrija po nemškem dogovoru o migracijski politiki ne bo sprejela dogovorov, ki bi ji škodovali, je na današnji novinarski konferenci na Dunaju zagotovil Kurz.
Kickl pa je dejal, da Avstrija v prihodnje ne bo več žrtev »zgrešene kulture dobrodošlice«, ki je v Evropi povezana z določenimi imeni, ne da bi pri tem omenil nemško kanclerko Angelo Merkel.
Pričakujejo hitro razjasnitev
Avstrijska vlada je pripravljena sprejeti ukrepe za zaščito svojih južnih meja, in sicer meje s Slovenijo in Italijo, so navedli. Dodali so, da pričakujejo hitro razjasnitev nemškega stališča.
Kurz je medtem v Strasbourgu zagotovil, da se bodo seveda primerno odzvali, a dodal, da je načrt o zavračanju migrantov še vedno le dogovor med CDU in CSU, potrditi pa ga morajo še nemški socialdemokrati.
Danes na Dunaju niso pojasnili, ali so pripravljeni skleniti dogovor z Berlinom, skladno s katerim bi sprejemali na nemški meji zavrnjene prosilce za azil. Avstrije prav tako ni med 14 državami, od katerih je Nemčija po besedah Angele Merkel prejela soglasje o vračanju prosilcev, v katerih so ti bili že registrirani. Kickl je že pretekli teden dejal, da ne bodo kar sprejemali zavrnjenih ljudi.
Kurz napovedal boj proti nezakonitim migracijam Boj proti nezakonitim migracijam bo glavna skrb avstrijskega predsedovanja Svetu Evropske unije, je danes v predstavitvi prioritet predsedovanja v evropskem parlamentu v Strasbourgu dejal avstrijski kancler Sebastian Kurz. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem poudaril »jasno proevropsko usmerjenost« avstrijske vlade.
Migrantska kriza je v zadnjih letih povzročila veliko negotovost med ljudmi v Evropi in omajala njihovo zaupanje v naše »sposobnosti zagotavljanja zaščite«, je povedal Kurz. Zato mora biti »naša prioriteta« varnost v Evropi in zaščita evropskih državljanov, je dejal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Zaščita zunanjih meja je po njegovih besedah temeljni pogoj, »če želimo ohraniti stoletni projekt schengenskega prostora brez meja«. Pri tem je izpostavil tudi sodelovanje s severnoafriškimi državami.
Migrantska kriza je v zadnjih letih povzročila veliko negotovost med ljudmi v Evropi in omajala njihovo zaupanje v naše »sposobnosti zagotavljanja zaščite«, je povedal Kurz. Zato mora biti »naša prioriteta« varnost v Evropi in zaščita evropskih državljanov, je dejal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Zaščita zunanjih meja je po njegovih besedah temeljni pogoj, »če želimo ohraniti stoletni projekt schengenskega prostora brez meja«. Pri tem je izpostavil tudi sodelovanje s severnoafriškimi državami.
Avstrije ni med 14 državami, od katerih je Nemčija po besedah Angele Merkel prejela soglasje o vračanju prosilcev, v katerih so ti bili že registrirani. FOTO: Reuters
Horst Seehofer je danes z avstrijskim kanclerjem govoril po telefonu. »Dobil sem vtis, da ga zanimajo razumne rešitve,« je povedal vodja CSU. Dodal je, da se bo kar se da hitro odpravil na pogovore na Dunaj. Po poročanju APA, bo Dunaj obiskal v četrtek.
Popoldne naj bi po telefonu govoril še z italijanskim kolegom Matteom Salvinijem, ki je doslej kategorično zavračal sprejemanje zavrnjenih prosilcev za azil. Salvini je dejal, da bi imela Italija od ostrejšega nadzora na avstrijski meji koristi.
»Že z jutrišnjim dnem bi bil pripravljen znova uvesti nadzor na Brennerju (mejnem prehodu z Avstrijo), saj bi imeli mi od tega zgolj koristi,« je za italijanski radio Rai dejal vodja desničarke stranke Liga, povzema nemška tiskovna agencija DPA.
»Sem za odprte meje. Če želi Avstrija zaščititi svoje južne meje, ima do tega pravico. Avstrijski problemi izhajajo s severa, z meje z Nemčijo, bolj kot z juga,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še dejal Salvini.
Salvini popoldne načrtuje telefonski pogovor z avstrijskim kolegom Herbertom Kicklom, prav tako se bo po telefonu pogovarjal z nemškim kolegom Horstom Seehoferjem.
Slovenija za dodatna pojasnila od Avstrije in Nemčije
Slovenija bo Avstrijo in Nemčijo zaprosila za dodatna pojasnila glede ukrepov za varovanje mej, so za STA pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve na vprašanje o odzivu na napovedi avstrijske vlade, da po dogovoru v Nemčiji o tranzitnih centrih na nemško-avstrijski meji pripravlja ukrepe za zaščito svoje južne meje s Slovenijo in Italijo.
Ob tem so na MNZ dodali, da ne razpolagajo s podrobnostmi o nemških ali avstrijskih načrtih ter da ostaja dejstvo, da slovenska policija zelo dobro opravlja svoje delo in učinkovito varuje zunanjo schengensko mejo EU, kar je meja Slovenije s Hrvaško. Poudarili so tudi, da imata tako MNZ kot slovenska policija pripravljene ustrezne načrte za ukrepanje in obvladovanje razmer na terenu.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je po današnjem nastopu Kurza v Evropskem parlamentu, kjer je predstavil prioritete avstrijskega predsedovanja EU, podprl avstrijsko strategijo na področju migracij. Romana Tomc (SDS/EPP) pa je pozdravila avstrijske načrte za racionalizacijo EU.
Zunanja ministrica opozorila na pravna vprašanja
Avstrijska zunanja ministrica Karin Kenissl je medtem ob robu obiska v luksemburškem Schengnu opozorila na števila pravna vprašanja, ki jih dogovor vzbuja. Po njeni oceni je ideja, da bo nekdo, ki ni bil nikoli registriran, v Nemčiji veljal, kot da ni nikoli vstopil v to državo, fikcija, ki jih kot pravnici ni popolnoma jasna. Tranzitni centri bodo zavračali migrante, ki so registrirani v drugi državi, na podlagi t. i. fikcije nevstopa, ko bodo menili, da te osebe nikoli niso vstopile v Nemčijo.
Kritičen je bil tudi vodja opozicijskih avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) Christian Kern, ki je napadel Kurza, češ da se je vmešal v notranjepolitični spor v Nemčiji in da so mu »sedaj vročili račun za to obnašanje«.
Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser pa je danes pozval avstrijsko vlado k pojasnilom glede »ukrepom na južni meji«. Ob tem je zagotovil, da zelo razumno upravljajo z mejo in da to deluje. Nadaljeval je, da je v zadnjem času upadlo število prestreženih migrantov. Pozval je še k skupni evropski rešitvi. »Če se ponovno zgradi meje znotraj Evrope, moramo vedeti, kaj to pomeni,« je bil kritičen.
Juncker za mnenje prosil pravno službo komisije
V evropski komisiji še niso hoteli komentirati niti dogovora CDU in CSU niti avstrijske napovedi o zaščiti avstrijskih južnih meja. Pojasnili so, da se še nič ni zgodilo.
Je pa kasneje predsednik komisije Jean-Claude Juncker dejal, da se mu na prvi pogled zdi, da je dogovor CDU in CSU v skladu s pravom EU. Za mnenje je sicer prosil tudi pravno službo komisije. Povedal je še, da zaenkrat ne more predvideti, kaj to pomeni za druge države.
CDU in CSU pa se morata uskladiti še s koalicijskim socialdemokrati (SPD), pri čemer je del zadnjih kritičen do dogovora obeh konservativnih strank. Že dopoldne sta se sestali poslanski skupini konservativne unije in SPD, ob 18. uri pa se bodo predvidoma srečala še vodstva koalicijskih strank.
