Avstrija protestno ustavlja reševanje prošenj za azil

Dunaj – Avstrija je ustavila reševanje vseh novih zahtev za pridobitev azila. Kot je naročila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, naj administracija raje rešuje t. i. dublinske primere, torej tistih pribežnikov, ki so na ozemlje EU prišli v kateri izmed drugih članic in se jih lahko vrne.

Ustavljeno je tudi reševanje združevanja družin beguncev. V procesu so le še postopki vračanja, poročajo v današnjih izdajah avstrijski časniki Krone, Kurier in Presse. Navodilo pristojnim uradnikom je ministrica poslala v petek, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Pritisk na EU

Ukrep je utemeljila z zahtevo, da želi pospešiti iskanje pravične rešitve razporeditve beguncev na evropski ravni. Samo v četrtek je bilo v Avstriji vloženih 350 novih prošenj za azil. »Že leta zahtevam solidarnost, zdaj pa je potreben pritisk na EU,« je dejala Mikl-Leitnerjeva pred zasedanjem notranjih ministrov na temo beguncev prihodnji teden.

(Prebežniki s kartami za vlak do Pariza. Foto: Jean-Christophe Magnenet/AFP)

Glede na načrt porazdelitve beguncev, ki ga je pripravila Evropska komisija, bi Avstrija sicer v prihodnjih dveh letih prejela 1213 beguncev in Avstrija je po besedah ministrice to pripravljena storiti. A pri tem Dunaj kot pogoj postavlja tudi, da predvsem Italija in Grčija, ki sta glavni vstopni točki pribežnikov prek Sredozemskega morja, vzpostavita njihovo sistematično registriranje.

Ukrep sicer ne bo vplival na reševanje prošenj za azil, ki so že v teku. Tudi novi prosilci lahko še vedno zaprosijo za azil, a bodo morali na rešitev čakati dlje. Poskrbljeno bo tudi za njihovo namestitev.

Njihovih prošenj pa sploh ne bodo obravnavali, če bo obstajal sum, da lahko spadajo pod uredbo Dublin III, torej da se jih lahko vrne v državo, prek katere so prečkali mejo z EU. Lani je to veljalo za okoli 6000 zahtev za azil oz. okoli četrtino vseh.

V Avstriji rešeno v štirih mesecih, v Franciji v dveh letih

Ministrica je opozorila, da je Avstrija postala glavna destinacija za prosilce azila, tudi zato, ker postopke hitro rešujejo in čemur nato sledi še proces združevanja družine.

»Medtem ko je postopek za rešitev prošnje za azil, ki so jih podali begunci z vojnih območij, trajal približno štiri mesece v Avstriji, pa morajo ti ljudje v Franciji čakati tudi dve leti. Mnoge države so pasivne in opazujejo, kaj se dogaja v Avstriji. To se ne more nadaljevati,« je dejala Mikl-Leitnerjeva.

A zaradi ukrepa je ministrica že deležna ostrih kritik tako opozicije kot nevladnih organizacij. Pri Zelenih menijo, da ministrica, ki sicer prihaja iz ljudske stranke (ÖVP) pretirava, V Neosu pa menijo, da je ta ukrep dokaz, da je avstrijska država bankrotirala. Svobodnjaki pa so kritični, da je ukrep še premil in da bi bilo treba ponovno uvesti nadzor na mejah, da bi ustavili »poplavo azilantov«.

(Na milanski železniški postaji. Foto: Olilvier Morin/AFP)

V Milanu in Rimu se krizne razmere v zvezi z begunci zaostrujejo. Milanska železniška postaja je postala glavno pribežališče migrantov, ki prispejo v Italijo. Tam je samo v noči na petek prenočilo okoli 350 beguncev, vsi pa čakajo na priložnost, da bi odpotovali naprej proti severu Evrope.

Medtem za begunce na železniški postaji skrbi Rdeči križ, ki jim deli vodo in življenjske potrebščine, prav tako pa jih informira o pogrešanih sorodnikih, o njihovem pravnem položaju v EU ter voznih redih naslednjih vlakov na sever.

V skladu z uredbo Dublin III morajo namreč vsi tisti begunci, za katere je Italija prva vstopna točka v EU, tam tudi ostati. A tisti, ki se uspešno borijo proti temu, da jih identificirajo, imajo več možnosti, da odpotujejo naprej.

(Na meji med Italijo in Francijo. Foto: Jean-Christophe Magnenet/AFP)

Gneča na italijansko-francoski meji

Veliko migrantov je tudi na rimski avtobusni postaji Tiburtina. Po tem ko je policija v četrtek pregnala stotine migrantov, ki so tam več dni vztrajali kljub vročini, so se oblikovale nove skupine beguncev, ki si želijo z avtobusi odpotovati na sever. Mnogi izmed njih so prenočili ob zunanjih stenah centralnega pokopališča Verano.

Tudi na italijansko-francoski meji Ventimiglia je položaj težak. Desetine afriških migrantov je prijela francoska policija, ki je okrepila nadzor na mejnem prehodu, da bi preprečili prihod migrantov. Stotine migrantov vsak teden pokuša prečkati mejo med Italijo in Francijo, poročajo italijanski mediji. Večina beguncev poskuša zaobiti policijsko kontrolo v Ventimiglii in priti v Francijo z vlakom.